ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

20NOVICEZahvalaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je kot ključni plačnik zdravstvenih storitev in pravic iz obveznega zdravstvenegazavarovanja v letu 2005, prvič po petih letih, posloval pozitivno. To je dosežek, h kateremu ste tudi zdravniki in zobozdravnikiprispevali pomemben delež zlasti s strokovno opravljenim delom, predanostjo medicini in poklicu ter z znanjem, s katerimsmo skupaj uspešno odgovarjali na številne izzive nadaljnjega razvoja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji.Vsem zdravnikom in zobozdravnikom se zahvaljujem za sodelovanje v letu 2005!V novem letu 2006 vam želim obilo sreče, zdravja in uspehov!Borut Miklavčič, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje SlovenijeMestna občina Ljubljanao javnem zdravstvuKonec novembra je Mestnaobčina Ljubljana organiziralajavno tribuno s temo Odgovornostlokalne skupnosti prizagotavljanju javne zdravstveneslužbe. Kar šest uvodničarjev je predstavljalosvoje poglede ter poglede svojih institucij, žalv uradni del MOL ni uvrstila ne Zdravniškezbornice Slovenije ne Združenja zasebnihzdravnikov in zobozdravnikov. Predstavnikiobeh so bili vabljeni zgolj kot publika, vendarbrez možnosti jasno izraziti stališča izvajalcev,ki imajo, ne nazadnje, dolgoletne vsakodnevneizkušnje z delom s pacienti, iz katerih bi lahkoizšel marsikateri dober strateško-organizacijskinasvet. Okroglo mizo je moderirala gospaDunja Obersnel Kveder.Namen javne tribune je bila pomoč mestniobčini pri pripravi strategije razvoja zdravstvenegavarstva občine do leta 2010. Zato je ponovnonerazumljivo, zakaj se je MOL odločilaza tako jasno sporočanje svojih videnj, niso paje zanimale širše izkušnje izvajalcev. Na tribunije bilo neredko opaziti nerazumevanje pojmov"javno zdravstvo", ki je izzvenelo v ločevanjemed zdravstvenim varstvom, ki ga zagotavljazdravstveni dom, ter izločanjem izvajalcev koncesionarjeviz iste funkcije. Čeprav je županja,gospa Danica Simšič zagotavljala, da se zavzemaza spremembe v korist ljudi, podeljevanjekoncesij v Ljubljani ni steklo, kot da zadovoljniizvajalci ne koristijo ljudem. Opozorila pa jena bolj pereče vprašanje, ki ga pogosto zanemarjamo.V Ljubljano se vsak dan pripelje nadelo okoli 300.000 ljudi, okoli 80.000 mladihštudentov prihaja iz drugih krajev Slovenije.Javna zdravstvena služba mora oskrbeti vsepomoči potrebne, zato so prebivalci Ljubljanepogosto prikrajšani, vsaj z daljšimi čakalnimidobami. Velja opozorilo Ministrstvu za zdravje,da bo te podatke upoštevalo pri načrtovanjumreže zdravniških delovnih mest.Ga. Sonja Borštner je kot uvodničarka sstrani mestne občine opozorila, da od Ministrstvaza zdravje pričakujejo, da bo kar najhitrejeizdelalo mrežo. Predstavila je stališče MOL,da bo zdravstveni dom ostal nosilec sistemaosnovnega zdravstvenega varstva, podrobno jetudi predstavila zahtevo MOL, da se zakonskobolj podrobno opredeli podeljevanje koncesijeter pristojnosti občin na tem področju. Pri podeljevanjukoncesij so občine sedaj svobodne,lahko se odločilo za javni razpis (kar nekaj jihje bilo objavljenih že tudi v reviji Isis), lahkoodločajo o odobritvi vloge, podeljujejo jih povrstnem redu vložene zahteve.Vabljeni predavatelj, pravnik dr. AleksijMužina, je opredelil koncesijo kot podelitevsplošne oziroma posebne pravice za izvajanjejavne službe. Pravica sama še ne pomenitudi pridobitve naročila, ki se obvezno podelipreko javnega razpisa. Opozoril je, da je zakonodajalecpredvidel podelitev koncesije vsemprosilcem, ki izpolnjujejo pogoje, hkrati padrug zakon nalaga občinam odgovornost zazagotavljanje delovanja zdravstvenih domov.Tega ne morejo zagotoviti brez širitve mreže, čezdravnik odide in odnese svoj del koncesije.Mag. Julijana Breznik Mlakar je v literaturipoiskala dokaze, da se je z uvedbo koncesionarskihoblik zdravniškega dela poslabšalozdravje prebivalcev. Učinek naj bi bil predvsemna področju zmanjšanja preventive. Nikjer niomenila, da se je v zadnjih letih zmanjšaloštevilo zdravnikov in zobozdravnikov, da seje družbeno socialno okolje spremenilo, kar jepovzročilo drugačno epidemiologijo in večještevilo obiskov v ambulantah, ne nazadnje, daje bil uveden program preventive v osnovnizdravstveni dejavnosti, ne izjemno pozitivnihrezultatov preventivnih zobozdravniških akcijv šolah. Menila je, da je zasebno delo sprejemljivole za zapolnjevanje vrzeli v odročnih krajih.Nikjer ni omenjeno dodatno financiranje vzdravstveni sistem, ki so ga zdravniki zasebnikiinvestirali z lastnimi sredstvi.Po vseh teh zahtevah, ki so bolj enostranskosporočale kot vabile k resnični poglobljenirazpravi in viziji razvoja, je Janez Remškar, dr.med., kot predstavnik Ministrstva za zdravjelahko le zaokrožil, da sedanji sistem morda resni najboljši, je pa rešil slovensko zdravstvo vdoločenem prehodnem obdobju. Potrdil je, daministrstvo pripravlja mrežo, pripravlja tudisisteme za primerjavo zdravnikov med sebojter možne poti za selekcionirano nagrajevanjezdravnikov. Opozoril je, da je Slovenija preddvema mesecema prestopila mejo in imamosedaj že več kot 15 odstotkov prebivalcev vkategoriji "starejši", čemur bo v prihodnjepotrebno še bolj prilagoditi celotni sistem. Elizabeta Bobnar NajžerISIS januar 2006