ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

43AKTUALNOše precej višji v trenutku zastoja. Raziskave kažejo, da lahko z defibrilacijov 3 do 5 minutah po srčnem zastoju dosežemo preživetje 50 do75 odstotkov bolnikov. Vsaka minuta zamude z defibrilacijo zmanjšaverjetnost preživetja za 10 do 15 odstotkov. Tudi najbolje organiziranisistemi nujne medicinske pomoči na svetu le s težavo dosegajo dostopnečase 5 minut. Svežih domačih podatkov nimam, v letih od 1995do 1997 pa je znašal povprečni dostopni čas v Ljubljanski regiji dobrih12 minut. Če torej ne moremo dovolj hitro pripeljati defibrilatorja dobolnika, se ponuja rešitev v namestitvi defibrilatorjev na mesta, kjerobstaja velika verjetnost srčnega zastoja. Seveda mora biti tak aparatprirejen za uporabo naključnih očividcev. Napredek tehnike je omogočilizdelavo avtomatičnih defibrilatorjev (AED), ki jih lahko varnoin enostavno uporabljajo tudi ljudje brez vsake medicinske izobrazbe.V razvitem svetu postajajo vse bolj razširjeni, zato postaja tudi njihovacena vse dostopnejša (slika 2). Uvajajo jih na dva načina:z njimi opremljajo službe, ki se poklicno odzovejo na urgentni dogodek(policijske patrulje, gasilske enote, varnostnike, reševalce izvode ipd.) ali pa jih prosto dostopne nameščajo na javna mesta (običajno vdobro označenih zidnih omaricah, opremljenih z alarmom – podobnokot gasilske aparate).Ob vklopu začne AED dajati zvočna (govorna) navodila uporabniku.Ta mora le prilepiti dve samolepilni elektrodi na golo kožo prsnega košabolnika. AED samodejno zazna, da so elektrode prilepljene in prične zavtomatično analizo srčnega ritma. V primeru prekatne fibrilacije samodejnoodmeri električni sunek, nato oceni uspeh. V primeru, da električnisunek ni potreben, pomaga reševalcu z nasveti, kako prepoznati srčnizastoj in mu (po korakih) daje navodila za izvajanje temeljnih postopkovoživljanja. Zaradi slednjega je AED koristen tudi pri zastojih z ritmom,ki ne potrebujejo sunka elektrike – laika namreč spodbuja k TPO in mudaje sprotna konkretna navodila. Pri nekaterih proizvajalcih s senzorjitudi nadzira učinkovitost TPO in po potrebi svetuje (npr. »Pritiskajtemočneje«) ali pa hrabri in spodbuja (»Dobri pritiski«).Avtomatični defibrilatorji v SlovenijiPrihod avtomatičnih defibrilatorjev v Slovenijo se je začel s posameznimiaparati. Kupili so jih nekateri oddelki bolnišnic, kjer so srčnizastoji redki, pa tudi posamezni zdravstveni domovi in zasebniki. Številkase je občutneje povečala šele z zakonskim določilom, da morajo biti zAED-ji opremljena kopališča. Uporabljajo jih reševalci iz vode, ki se nasvojih tečajih praviloma tudi naučijo uporabe.Letos poleti pa smo na pobudo Centra za intenzivno interno medicinoin Sveta za reanimacijo Slovenskega združenja za urgentno medicino(SZUM) po Sloveniji namestili tudi prve javno dostopne avtomatičnedefibrilatorje (slika 3). Nakup je izvedlo slovensko farmacevtsko podjetje.Podarjenih je bilo 18 AED-jev, prirejenih za uporabo laikov, ki sonameščeni na naslednjih lokacijah: Ljubljana, Centralna lekarna, Tromostovje Ljubljana, Cankarjev dom Ljubljana, lekarna Bizjak, BTC, hala A Ljubljana, lekarna Miklošič, Miklošičeva 24 Ljubljana, Hala Tivoli Ljubljana, Zveza koronarnih društev Slovenije, Ulica stare pravde2 – za uporabo na srečanjih, pohodih in pri telovadbi koronarnihbolnikov Ljubljana, Medicinska fakulteta, Korytkova 2 Ljubljana, Krka, Dunajska 65 Ljubljana, Krka – za uporabo na strokovnih srečanjih zdravstvenihdelavcev po Sloveniji Maribor, Lekarna Center, Gosposka 9 Maribor, Lekarna v Evroparku Maribor, Društvo za zdravje srca in ožilja, Partizanska cesta 12 Novo mesto, Društvo za zdravje srca in ožilja, Glavni trg 10 Novo mesto, Krka - poslovna stavba, Šmarješka cesta 6 Novo mesto, Krka - proizvodna stavba, Šmarješka cesta 6 Piran, Lekarna, Tartinijev trg 4 Ptuj, Lekarna, Trstenjakova 9 Radovljica, Gasilska zveza, Gorenjska cesta 31AED v Cankarjevem domuIskanje primernih lokacij je izpostavilo problem, da tudi številnemanjše in oddaljene zdravstvene postaje nimajo defibrilatorja. Donatorskaakcija je bila zato razširjena še z nakupom 16 naprednejšihAED-jev, namenjenih zdravstvenim delavcem (medicinskim sestram,zdravstvenim tehnikom in zdravnikom). Nameščeni so bili v ZP GornjiPetrovci, ZP Rogašovci, ZP Grad, ZP Sladki Vrh, ZD Dravograd, ZPLovrenc na Pohorju, ZP Mislinja, ZP Vitanje, ZP Luče, ZP Jezersko,ZP Kranjska Gora, ZP Polhov Gradec, ZP Kojsko, ZP Straža, ZP LoškiPotok in ZP Vinica. Zdravstvene delavce smo spodbudili, da v času, konaštete postaje ne delajo, vzamejo aparate s seboj (in jih imajo npr. vsvojih avtomobilih). Dostopnost defibrilatorja lahko s tem še nekolikopovečamo.Pri uvajanju javno dostopnih defibrilatorjev je nakup in namestitevaparatov organizacijsko (in verjetno tudi finančno) lažji del projekta.Sistem bo učinkovito deloval šele s sistemom nadzora uporabe in vzdrževanjaaparatov ter z izobraževanjem možnih uporabnikov. Za vsak javnodostopni defibrilator je zato imenovana odgovorna oseba, ki mora tudinemudoma sporočiti morebitno uporabo. Nadzor nad mrežo aparatov instrokovno podporo zagotavljamo trenutno v okviru Sveta za reanimacijo.V ta namen je bil odprt elektronski poštni naslov defibrilator@kclj.si,kjer bodo dobrodošla tudi mnenja in predlogi bralcev Izide.IzobraževanjeS pomočjo omenjene donacije smo izvedli tudi začetno izobraževanje.Namenjeno je bilo najverjetnejšim uporabnikom – ljudem, kiso zaposleni v okoljih, kjer so defibrilatorji nameščeni. V skladu s priporočiliMednarodne povezovalne komisije za reanimacijo (ILCOR)in Evropskega sveta za reanimacijo (ERC) smo zasnovali 5-urni tečaj,namenjen laikom brez medicinskega predznanja. Tečaj obsega prepoznavosrčnega zastoja, alarmiranje službe nujne medicinske pomoči,izvajanje TPO in uporabo AED. Začne se s kratkim uvodnim predavanjem,sledijo prikazi in praktične vaje na lutkah (slika 4). Zaključi se zindividualnim praktičnim preizkusom znanja. Pouk poteka v majhnihjanuar 2006 ISIS