ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU127Nærøydalennekatere druge zabavne oznake avtomobilskihtablic, kot je npr. SE KT (morda bi bila zaradiprotialkoholnih predpisov boljša oznaka SEKS). Med potjo po Nemčiji gor in dol svaposlušala odlično glasbeno oddajo z dobro,pretežno klasično glasbo in, kolikor sva razumela,tudi zabavnimi vložki: kaj je baritonist– to je pevec, ki ne zmore niti visokih, nitinizkih tonov ipd.Elektroenergetske vetrnice so mi bile zaradisvoje pojavnosti vedno všeč in nisem mnogorazmišljal o vseh mogočih (ne)upravičenihugovorih. Vsaj te v Nemčiji so bile deloma tudi"ekološko osveščene": belo obarvane elise so sezabadale v bele oblake, zeleno obarvani nosilnistebri pa so se skrivali v zeleni travi.V Nemčiji so omejili hitrost na avtocestahna 130 km/h, ponekod pa še bolj zaradiekoloških razlogov - izpušnih plinov in nastajajočegaozona.Preden sva prispela do Osla, sva se ustavilav mestecu Halden z veliko trdnjavo FredrikstenFestning, ki naj bi varovala pred švedskimivdori. Prav tako iz 17. stoletja je slikovito staromestece v utrdbi Gamlebyen ob reki Glommanasproti mesta Fredrikstad.Domače borovnice, jagode, češnjeAurlandPrvi mali šok sva doživljala že po prvihkilometrih vožnje po Norveški. Po opozoriluo nadzoru hitrosti so se pojavljale "fotoškatlice"in slikale prekrškarje. V začetku so bili tinadzori tako pogosti, omejitve pa precejšnje,da si nisem predstavljal, kako bova lahko takopotovala na dolgi poti. Na srečo je bilo kasnejeteh škatlic nekoliko manj, vedno pa so bili prednjimi opozorilni napisi o nadzoru hitrosti. Verjetnov smislu državljanskih pravic, da morašbiti seznanjen, kdaj te nadzirajo. Če te zalotijopri prekršku, je tudi en sam km/h nad predpisanohitrostjo dovolj za visoke kazni. Kolikšneso, na srečo nisva ugotovila. Večji del poti poNorveški je vozila Urška, "ker ima lažjo nogo",jaz sem imel raje fotoaparat v roki.Drugi mali šok je bil pred vstopom v Oslo,kjer je potrebno plačati neke vrste "mitnino",podobno kot še v nekaterih drugih večjih mestih.Mitnine, cestnine, mostnine, "tunelnine","trajektnine" in stroški za bencin (kjer se cenebencina lahko iz kraja v kraj ali celo v enemsamem kraju na različnih črpalkah razlikujejocelo za štiri norveške krone, kar je približno 120SIT) so bili največji strošek potovanja. Res jetudi, da je vožnja po nekaterih cestah, mostovihali tunelih, ki so že odplačani, zastonj.Oslo ima mnogo privlačnih točk. Ob glavnicesti, ki vodi od katedrale do kraljeve palače, soglavne institucije: parlament, opera, univerza,vmes je blizu obale mestna hiša, ki je bila dokončanaleta 1950 ob 900-letnici mesta. 10.decembra v njej podeljujejo Nobelovo nagradoza mir. Prvi jo je prejel leta 1901 Jean HenriDunant, švicarski ustanovitelj mednarodnegaRdečega križa.Na zahodnem delu mesta je znani Vigelandovpark, v katerem je skoraj 200 granitnihali bronastih kipov Gustava Vigelanda (1869-1943). Morda sva bila utrujena ali pa so nanaju te sicer zanimive skulpture delovale karmalo tesnobno (podobno kot priznani norveškislikar Edvard Munch iz skorajda istegaobdobja, 1863-1944).Nad mestom je smučarska skakalnicaHolmenkollen z dragim razgledom na fjordOslo. Blizu je tudi novejša za Norveško sicerznačilna večnadstropna lesena cerkev iz lesenihstebrov (stavkirke).V zalivu Osla je polotok Bygdøy z bogatimi<strong>januar</strong> 2006 <strong>ISIS</strong>
128ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASURa IImuzeji. Imeniten je muzej o življenju Vikingovz ladjami iz 9. stoletja z bogatimi grobnimidodatki – zlatnino, skrinjo, sanmi itd.Muzej Kon Tiki je posvečen genialnemuThoru Heyerdahlu, ki je leta 1947 s splavomKon Tiki preplul Tihi ocean od Peruja doPolinezije, leta 1970 pa z ladjico Ra II, narejenona jezeru Titikaka, Atlantik. Za svojedelo je poleg številnih odlikovanj dobil tudifilmskega oskarja. V svojih karikaturah kažeekološko osveščenost in danes modernoprotiglobalistično miselnost. Znane so tudibesede, ki ji je izrekel o svoji plovbi z močnogorljivim lesenim splavom: "Jeg er ikke reddfor å ta sjansen men jeg tar ikke sjansen på årøyke - I'm prepared to take a risk, but not therisk of smoking." Lahko bi jih uporabili tudi vpropagandi proti kajenju.Muzej Polarskip Fram ("Naprej") prikazujeladjo, ki so jo uporabili Frittjof Nansen, RoaldAmundsen in Otto Sverdrup pri raziskovanjihin osvajanjih severnega in južnega pola terGrenlandije. Zanimiva je oprema, ohranjenas teh potovanj: od kirurškega pribora, ki bibil verjetno še danes zelo uporaben, pekačaza kolačke, šivalnega stroja, eskimskih lesenihosti, sončnih očal iz dveh deščic z ozko špranjomed njima do steklenice z Aquavitom – podomače "šnopčkom".Po dvodnevnem bivanju je sledila slikovitapot v Bergen. Med drugim sva se blizu krajaGardnos sprehodila po 5 km širokem in 700m globokem meteoritskem kraterju izpred 600milijonov let. Čuden občutek, če veš, da ga jepovzročil 200-metrski meteorit, ki je treščils hitrostjo 20 do 30 km/s. Vendar je razen leponekod gole raztopljene kamnine pokrajinalepo gozdnata, s slastnimi borovnicami in šenezrelimi brusnicami, gobami in slikovitimilišaji.Nerodno je, če ne znaš jezika. Ko smo moraličakati pod napisom "Vent pa ledebil", svase zabavala z ugibanjem, ali to pomeni veterin led ali prodaja debilov, dokler nas ni vodilskozi odsek ceste v gradnji avto z napisom "Ledebil". Kaj to pomeni, še danes ne vem. Boljpomembno je bilo, da sva se naučila besed"ledige hütter", ko sva iskala "proste kočice"za prenočišče. Nekatere besede imajo podobenkoren kot slovenske, zato razmišljanje odebilih ni bilo povsem neumestno.Prispela sva do dolin z visokimi gorskimiOtrok iz Bergnastenami in slikovitimi jezeri. Eden najlepšihpogledov je bil na dolino Aurland in dolinoNærøydalen ob koncu ponekod le 500 mozkega Nærøyfjorda. Tu so se velike turističneladje le s težavo obračale.Bergen je eno najbolj obleganih obmorskihturističnih mest, zato sva hiško ob hotelu dobilauro vožnje ven iz mesta, potem ko sva moralapreko več velikih mostov. V Bergnu naj bi bil200 dni v letu dež. Če že prenočišča nisva dobilabližje, sva dobila dva dni čudovitega toplegasončnega vremena. Tako sva se peljala tudi na320 m visoki Fløyfjellet, med domačini priljubljenirazgledni in izletniški hrib. Še prej sva siogledala slikovito tržnico ob obali: raznovrstniraki, ribe – predvsem losos, sušen na različnenačine, ki nama ga je ponudil v pokušino prodajaleciz Benečije! Ruski prodajalec nama jedal pokusiti posušeno kitovo meso. Odlično!Žal Urška ni hotela vzeti kitovega mesa – izekoloških razlogov! Kupila sva marmelado izposebne vrste norveških robid rožnate barve,ki jih smejo nabirati le domačini, in salamo izlosovega mesa.Losa sem si ves čas želel srečati. Razen nagačeneganisem videl nobenega. Sicer pa bližnjesrečanje z živaljo, ki tehta do 750 kg, verjetno nebi bilo prijetno. Videla sva nesrečo, ko je turistz bivalnim avtomobilom zbil severnega jelena.Žival je verjetno težka od 50 do 100 kg. Polegžalostnega pogina prijetne živali je nastala karvelika škoda na avtomobilu.Na bergenskem trgu je mogoče dobiti kožejelenov, tjulnjev, belih in srebrnih polarnihlisic. Stanejo od približno 6000 SIT naprej.Za nekaj tisočakov lahko dobiš sicer odličnenorveške češnje, ki jih zaradi cene kupujejobolj po lekarniško.Stari del mesta, Bryggen, iz 14. stoletja,večinoma precej obnovljen, je pod Unescovozaščito. Slikovite hiške izvirajo iz hanzeatskegaobdobja. Najstarejša stavba v Bergnu jeromanska Marijina cerkev iz 12. stoletja, meddrugim okrašena z bogatim krilnim gotskimoltarjem in baročno prižnico.Na poti proti največjemu ledeniku, Jostedalsbreenu,sva v čemernem oblačnemvremenu, ki naju je spremljalo večji del poti,"prebrodila" največji norveški fjord, Sognefjord.Dolg je 200 km, globok do 1308 m - pravomalo morje. Iz slikovite doline Fjærland svalahko opazovala mogočne ledeniške jezike,vrhovi gora pa so se vztrajno greli, oblečeni voblake. Ker sva vseeno upala na boljše vreme,sva se ustavila na drugi strani ledenika, ob izrazitozelenkastem jezeru Loenvatnet. Žal razennekaj igrive svetlobe na jezeru vreme ni biloprimerno za obisk ledenika, poleg tega je delceste zasul še vedno grozeči kamniti plaz. (se nadaljuje)<strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006