14NOVICEPodelitev certifikataoddelku za transfuziologijoin imunohematologijo v mariborski bolnišniciVmeglenem jutru 14. novembra2005 sem se z avtompeljala na železniško postajo,saj sem se tokrat v Mariborodpravila z vlakom. Medtemko sem brala in tudi zadremala, sem hitro prispelana cilj. Ker je bilo še dovolj zgodaj, semse peš odpravila proti bolnišnici. Dobila semvabilo na svečano podelitev certifikata ISO9001:2000 za celotno dejavnost oddelka zatransfuziologijo in imunohematologijo, ki jovodi prim. Vera Urlep Šalinović, dr. med.V bolnišnici sem se oglasila pri predstojnicioddelka. Velika predavalnica kirurške stolpnicese je pričela polniti. Med povabljenimi je biltudi dolgoletni predstojnik prim. prof. dr. EdvardGlaser. Zagledala sem nekega gospoda, kisem ga zagotovo poznala. Seveda, saj smo seneštetokrat videli ob naših obiskih v Mariboru,v laboratoriju, a je od tedaj preteklo že mnogolet. To je bil Živko Radić, ki je kot bolničar naredilšolo. Spoznala sem ga kot laboratorijskegatehnika. Povedal je, da je bil na transfuzijskemtečaju leta 1959 in 1965.Ob prijetnem kramljanju s kolegi je čas dopričetka svečanosti, ki ga je naznanila gospaElvira Žibrat, hitro minil. Prvi govornik jebil direktor bolnišnice, prim. Gregor Pivec. Vnjemu lastnem prijetnem nagovoru je opisalpomembnost dela, ki so ga opravili in kateregakrona je podelitev certifikata. Omenil jepomembnost standardov in kontroliranja terpovedal, da se zaveda, da jih čaka še velikodela. Vendar, prvi kamen je položen in njegovazahvala zanj je toplo legla v prostor.Iz ljubljanskega zavoda sta prispela direktordr. Božidar Voljč, nedavno še minister zazdravstvo, in strokovna direktorica prim. IrenaBricl, dr. med. Dr. Voljč je iskreno čestital injedrnato omenil pomembnost proslave, sajje pokazala začetek neke nove poti – gradnjesistema kakovosti. Pri našem vsakodnevnemdelu nas mora spremljati uporaba standardov,sprejeti je treba sistem kakovosti, saj nas natem področju to povezuje z ostalim svetom,bolnikom pa želimo pomagati na najbolj kakovostennačin. Za njim je spregovorila predstojnicaoddelka prim. Vera Urlep Šalinović, dr.med. Po pozdravnih besedah je sledil govor,ki ga prilagam.<strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006Spoštovani!Leta 1998 smo sodelovali v pilotnem projektu»Odličnost v zdravstvu« in leta 2001prejeli priznanje. Stroka sama zahteva velikoelementov, ki jih vsebuje sistem kakovosti,kot so dosledno dokumentiranje postopkovin sledenje, saj kri kot biološko zdravilo nosiv sebi dejavnike tveganja, ki imajo lahko tudipozne učinke.Z vstopom v Evropsko unijo smo se tudiv zdravstvu srečali z zahtevami direktive zauvedbo sistema kakovosti. Odločili smo se zaISO 9001:2000, ki zahteva procesno vodenje inje usmerjeno k nenehnemu izboljševanju in izpolnjevanjuzahtev odjemalcev (bolnikov, ki jihkliniki zdravijo s krvjo) in naših dobaviteljevkrvodajalcev ter organizatorjev krvodajalstva– Rdečega križa.Samo pripadnost in zavedanje, da smo žemnogo truda vložili v kakovost, da želimo ostatiregionalni center za transfuzijsko medicinoin skrbeti za varno, nemoteno in kakovostnopreskrbo s krvjo naših bolnikov, so bili razlogi,da smo se odločili enoglasno. Kolektiv oddelkaje vložil vso svojo pozitivno energijo v zastavljeniprojekt; seveda pa brez razumevanja innaklonjenosti vodstva bolnišnice ne bi mogliničesar storiti. Imenovali smo vodjo sistemakakovosti in projektno delovno skupino, ki jeintenzivno pripravljala poslovnik kakovosti invso zahtevano dokumentacijo. Ostali so opravljalivsakdanje obveznosti, saj je delo moraloteči nemoteno. Uvedba sistema kakovosti jetako rezultat dela vseh zaposlenih na oddelku;če bi manjkal eden izmed kamenčkov v temmozaiku, bi bil le-ta nepopoln.Začeli smo februarja letos s pomočjo gospeBrede Hajnrih, vodje kakovosti v bolnišnici, inzunanjega sodelavca gospoda Bojana Tomšiča,ki nas je strokovno vodil vse do zunanje presoje.Imeli smo več izobraževanj s področjakakovosti za vse zaposlene in posebej zanotranje presojevalce. Bili so trenutki dokajburnih usklajevanj, ki so vodila do opredelitvedevetih procesov, med katerimi je pet procesovrealizacije (preskrba s krvjo, virologija,imunohematologija, hemostaziologija in klinično-ambulantnadejavnost) s podprocesi inimenovanjem njihovih skrbnikov. V začetkujulija smo izdali prvi poslovnik kakovosti, kismo ga dopolnili v začetku septembra. Notranjopresojo smo izvedli v sredini avgustain izdali 14 priporočil ter ugotovili 17 neskladnosti,od katerih smo jih do vodstvenegapregleda 15. septembra 92 odstotkov odpravili;19. septembra je bila zunanja presoja, ko smoizpolnili kriterije za dosego standarda ISO brezugotovljenih neskladnosti.Svoje dosedanje delo smo prenesli v poslovnikkakovosti, po katerem sedaj delamo.Sprijaznili smo se z doslednim beleženjemnapak, za katere nas je bilo v začetku strahposledic, sedaj pa vemo, da je njihova zaznavain analiza priložnost za izboljšave. Upamo, dasmo z uvedbo sistema kakovosti postali pravitemelj za njegovo širitev v bolnišnici. Imamoveliko volje, da sistem kakovosti vzdržujemo,ga dopolnjujemo in delujemo kakovostno navseh ravneh našega delovanja, kar naj se odražav strokovnih in poslovnih uspehih.Z zahvalo vsem, ki so pomagali, in s stavkom:»Zavedamo se, da smo stopili na potkakovosti, ki je nedokončana zgodba v skladuz rekom, da ni nič tako dobro, da ne bi moglobiti bolje,« je zaključila govor predstojnicaoddelka za transfuziologijo SB Maribor prim.Vera Urlep Šalinović.Sledil je govor direktorja BVQI, gospodaZorana Lekića, ki je predstojnici svečano predalcertifikat za celotno dejavnost oddelka.Po zaključnih besedah smo se podali vsosednjo sobo na prigrizek. Med vožnjo vLjubljano (tokrat v avtu) sem premišljevala odolgi poti, ki sem jo opravila v svojem strokovnemživljenju, in o razvoju transfuzijskedejavnosti.Ljerka Glonar
16NOVICEPismooražnovcemSpoštovani oražnovci,drage kolegice in kolegi!Vesel sem, da je bilo leto 2005za oražnovce pomembno inuspešno. Pomembno zato, kerje minilo 80 let od vselitve prvihštudentov v Oražnov domna Wolfovi, in uspešno, ker smo to obletnicotudi obeležili.V <strong>januar</strong>ju je RTV Slovenija namenila nekajdragocenega časa dr. Ivanu Oražnu. GospodAleksander Čolnik je povabil nekaj oražnovcevna pogovor v Polnočni klub. Nastala je prijaznain odmevna oddaja, za katero smo mu oražnovcizelo hvaležni. Zdi se mi, da je dobro izbral sodelujočein imenitno, kot on zna, vodil pogovor,ki je pritegnil gledalce in prikazal oražnovceskozi čas. Prizor s portretom in kipom dr. IvanaOražna ter z dekansko verigo, narejeno iz Oražnovegazaklada, je gledalcem priklical pred očitudi dr. Ivana Oražna. Sogovorniki, Nada SenicaPiščanec, dr. med., oražnovka v petdesetih letih,absolvent medicine Marko Vrbnjak, sedanjioražnovec z Wolfove, doc. dr. Zvonka ZupaničSlavec, oražnovska "posvojenka", in predsednikKuratorija Oražnovega doma, seveda nismomogli povedati vsega – vsak bi lahko dodal šekaj drugega in pomembnega – vendar je kljubtemu večina gledalcev lahko začutila veličinodr. Ivana Oražna in pomen njegove zapuščineza študente medicine in stomatologije, zaMedicinsko fakulteto v Ljubljani in tudi zaSlovence nasploh.Tudi sedanji oražnovci so se zelo izkazali.Organizirali so srečanje oražnovcev v Kostanjevici.V soboto, 8. oktobra 2005, smo se zbrali predrojstno hišo dr. Ivana Oražna, kjer nas je zadobrodošlico že čakal prigrizek in pijača. Mladioražnovci so pripravili lep kulturni program inpoložili venec k njegovemu kipu. Skupaj smošli na grob Oražnove matere na kostanjeviškempokopališču in tudi tam polo-žili venec. Natonas je Medicinska fakulteta, v imenu dr. IvanaOražna, pogostila pri "Žolnirju" z dobrimkosilom in imenitnim cvičkom. Srečali smo seprijatelji in stari znanci. Znova so oživeli dogodkiiz let v Oražnovem domu. Škoda, da tezgodbe še niso napisane.V letošnjem novembru so sedanje stanovalkeOražnovega doma na "Dolenjki" pripravilemartinovanje. Njihovemu prijaznemu povabilusva se odzvala dekan Medicinske fakultete inpredsednik Kuratorija. S prof. dr. DušanomŠuputom sva preživela lep večer med mladimikolegicami, ki so pripravile obilo dobrot inpovedale veliko zgodb.Oražnovci na Wolfovi so sledili zgledu kolegicin v drugi polovici novembra pripravilivečerjo. Tokrat se je, poleg dekana in predsednikaKuratorija, prijetnega večera udeležila tudidoc. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je vnesla vvečer posebno prijazno vzdušje. Oba dogodkakar kličeta po zapisih!Drage oražnovke in oražnovci, spet sem vamnapisal pismo. Pričakujem vaše krajše ali daljšeodgovore. Skrbno jih bom vložil v mapo, kjerse je nabralo do sedaj že 25 krajših in daljšihzgodb za našo knjigo. Za vzpodbudo k pisanjuprilagam tokrat prispevek Lojzeta Števanca, dr.med., ki je zares primeren zapis ob 80-letnicivselitve prvih študentov v Oražnov dijaški dom.Kot vidimo iz prispevka Lojzeta Števanca, dr.med., te častitljive obletnice lahko tudi ne bibilo. Kar nekaj poguma, truda in iznajdljivostije bilo treba v teh 80 letih, da je Oražnov domostal študentom medicine in Oražnov zakladMedicinski fakulteti!Z lepimi pozdravi in najboljšimi željamiza leto 2006,vašStane Repše,predsednik Kuratorija Oražnovega domaPrispevke pošljite na naslov: Prof. dr. StaneRepše, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo,Klinični center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana,E-pošta: stane.repse@kclj.siPred rojstno hišo dr. Ivana Oražna ob srečanju v Kostanjevici 8. 10. 2005 (foto: Mihael Vrčkovnik,študent stomatologije)Oražnov dom nam hočejo zaseči9. februarja 1959 sem se okrog 6. ure zvečerod doma vrnil v Oražnov dijaški dom (ODD),kjer sem stanoval že peto leto. Zlagal sem stvariiz kovčka, ko je v sobo prišla Francka Strmole,ki sem jo poznal iz Univerzitetnega odbora(UO), in hotela, da stopim na hodnik. Tam sobili: Plemenitaš, Čop, Popovič in še nekaj menipoznanih in nepoznanih ljudi iz UO-ja (kateregačlan sem bil).Francka Strmole mi je na kratko povedala, dabodo našo stavbo na Miklošičevi 5 a podrli, kermislijo tam graditi nek trgovski center. Študentjene vedo, kam bi preselili svoje urade, čeprav seo tem že dalj časa pogajajo. V začetku so mislili,da bodo dobili prostore v domu poslancev, pas tem ni bilo nič. Nato so jim ponujali gasilskidom pred Vodnikovim trgom. Bili so navdušeni,ker je dom v centru in ima veliko prostorov, kibi se jih z manjšimi investicijami dalo preureditiza njihove potrebe."Že smo mislili, da je dom naš, pa je zopet vsepadlo v vodo." Ker bodo po napovedih stavbo žespomladi podrli, se morajo izseliti. Šli so k županuDermastji, ki jim je povedal, da bi njihovimpotrebam ustrezal ODD ali pa Mojzerjev dom.Ogreli so se za ODD, ker je v centru. S sebojso imeli "strokovnjake", ki bi na mestu samem<strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006