ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

53OBLETNICEZobozdravstvenega vestnika, bivšim predsednikom DZDS, ki so prispevalik uveljavljanju društva in njegovemu razvoju v 60 letih, članom izvršilnegaodbora DZDS in vsem organizatorjem strokovnih srečanj.Strokovno in razvojno pot Zobozdravstvenega vestnika je orisala sedanjaglavna in odgovorna urednica prof. dr. Erika Cvetko. Revija je bilaustanovljena leta 1945 kot strokovno glasilo slovenskih zobozdravstvenihdelavcev. Najtežje delo pri urejanju revije je čakalo prvega urednika prof.dr. Lojzeta Brenčiča (1945 – 1950), saj je šele zbiral izkušnje z urejanjemstrokovne revije. Krog piscev, ki so ustvarjali slovenska strokovna inznanstvena besedila, je bil maloštevilen. Delo profesorja Brenčiča je naslednjih10 let (1951 – 1960) nadaljeval prof. dr. Valter Krušič. Več kakorštiri desetletja (1961 – 2002) pa je za ugled revije skrbel prof. dr. RajkoSedej. Tako dolgo obdobje dela urednika je redkost ne le v domačem,temveč tudi v mednarodnem strokovnem prostoru. To nehvaležno vlogoje opravljal človek, ki so ga odlikovale številne žlahtne lastnosti: bil jecenjen zaradi svojega znanja, visokih moralno-etičnih načel in obdarjenz vizijo dela in ustvarjalno močjo. Z velikim osebnim trudom in popolnopredanostjo urejanju revije je bil v obdobjih pomanjkanja kakovostnihprispevkov sam tvoren soustvarjalec člankov, saj spontane zavzetostiza pisanje kakovostnih prispevkov v slovenskem strokovno majhnemprostoru žal ni bilo nikoli v izobilju. Z lastnim pisanjem je bogatil inpestril slovensko strokovno izrazje in tako postal zgled za strokovnoneoporečno in jasno, jezikovno pa bogato izražanje strokovnih dejstev.Za opravljeno delo se mu je sedanja urednica prof. dr. Erika Cvetko vimenu bralcev, piscev in članov uredniškega odbora zahvalila, ob čemer jedolgo odmevalo ploskanje prisotnih kot priznanje in dokaz spoštovanjaprofesorja Sedeja in njegovega dela.V 60 letih je izšlo 11.470 strani strokovnih, znanstvenih in drugih besedil.Od leta 1998 je revija tiskana v barvah. V reviji ponujajo slovenskemustrokovnemu prostoru dognanja stroke najuglednejši strokovnjaki, ne les področja zobozdravstva, temveč tudi z drugih področij. Poleg strokeposkuša revija negovati tudi lepo slovensko besedo in se bo še naprejtrudila z uveljavljanjem slovenskegastrokovnega izrazjav okviru možnosti, ki jih nudislovensko besedotvorje. Gledena finančno-ekonomskezmožnosti se bo prilagajalanovi informacijski tehnologiji.Sedanja urednica se je zahvalilačlanom uredniškega odbora,piscem, bralcem in vsem, ki sokakor koli prispevali k večjikakovosti in ugledu revije.Razvoj Stomatološke klinike,ki že 60 let predstavljavrhunsko terciarno ustanovona področju zobozdravstvav Sloveniji, je predstavil njenstrokovni direktor prof. dr.Uroš Skalerič. Začetki so biliv skromni hišici, ko je prvipredstojnik prof. dr. Jože RantProf. dr. Erika Cvetko, glavna in odgovornaurednica ZobozdravstvenegavestnikaValerija Sedlar, inž. laborat. prot., Srednjašola za farmacijo in zdravstvookrog sebe zbral peščico povojnih zdravnikov stomatologov, ki so poznejepostali predstojniki posameznih oddelkov in kateder na Medicinskifakulteti, ko se je leta 1949 začel študij stomatologije. Danes se strokovnodelo odvija v okviru šestih centrov: Centra za otroško in preventivnozobozdravstvo, Centra za čeljustno in zobno ortopedijo, Centra za ustnebolezni in parodontologijo, Centra za zobne bolezni, Centra za fiksnoprotetiko in Centra za snemno protetiko. V vseh organizacijskih enotahzobozdravniki in njihovi sodelavci obravnavajo bolnike z zapletenooralno patologijo, ki zahteva specialistično in interdisciplinarno oskrbo.Druga osnovna sestavina delovanja Stomatološke klinike je pedagoškodelo. V obdobju od leta 1949 je Stomatološka klinika v sodelovanju z Odsekomza dentalno medicino Medicinske fakultete izobrazila več kakor1600 stomatologov in več kot 200 specialistov vseh vej zobozdravstva.Dejstvo, da je večina stomatologov na Stomatološki kliniki habilitiranana Medicinski fakulteti, je porok za visokokakovostno pedagoško delo nadodiplomskem in podiplomskem študiju. Rezultati raziskovalnega delakot tretje sestavine dela Stomatološke klinike so večje število magisterijev,doktoratov znanosti, objav v tuji literaturi ter aktivnih nastopov na domačihin mednarodnih kongresih. Prof. dr. Uroš Skalerič se je zahvalil vsemsodelavcem klinike, še posebej vsem direktorjem, prof. dr. Jožetu Rantu,prof. dr. Čedomirju Ravniku, prof. dr. Francu Farčniku in prof. dr. MitjiBartenjevu, ki so v 60 letih soustvarjali in vodili kliniko ter pripomoglik njenemu ugledu v slovenskem zdravstvu in celotni družbi.Razvoj Zobotehnične šole,ustanovljene leta 1945, je opisalaValerija Sedlar, inženirkalaboratorijske protetike. Po 15letih je šola leta 1960 dobilalastne prostore. V sedemdesetihletih so jo priključilidrugim srednjim šolam in jihimenovali Šolski zdravstvenicenter. Leta 1999 pa se je šolapreimenovala v Srednjo šoloza farmacijo, kozmetiko inzdravstvo. Dosedanje prenoveniso prispevale k večji strokovniusposobljenosti zobotehnika.Potrebe današnjegačasa zahtevajo višjo ravenstrokovno-teoretičnega inpraktičnega znanja na različnihpodročjih zobne protetike, zato je nujno potrebna nadgradnja v oblikivišje ali visoke strokovne šole, ki bi zobotehniku omogočila pridobitevposebnih tehničnih znanj. V šestdesetih letih je šola izobrazila veliko dobrihin tudi nekaj svetovno priznanih zobotehnikov. Ob koncu se je gospaValerija Sedlar zahvalila vsem učiteljem zobotehnične šole, ki so del svojegaživljenja posvetili vzgoji in izobraževanju zobotehnikov ter razvoju šole,pa tudi Društvu zobozdravstvenih delavcev Slovenije, ki je pripomoglok ustanovitvi šole in ji je tudi pomagalo pri njenem razvoju.Vabljena predavateljica gospa dr. Agneta Ekman je v preglednemin zanimivem predavanju predstavila organizacijo in delovanje zobozdravstvenegasistema na Švedskem. Za njihov sistem je značilno stalnoizpopolnjevanje in iskanje optimalnih rešitev zobozdravstvene oskrbeprebivalcev. Njihova glavna skrb je posvečena preventivni in zobozdravstvenioskrbi otrok in mladine ter občanom, ki so upokojeni in starejši od65 let. Odrasli zaposleni prebivalci pa morajo večji del zobozdravstveneoskrbe kriti iz lastnih prihodkov. Široka zobozdravstvena prosvetljenostin draga stomatoprotetična rehabilitacija vodi do dobrih ustnih higienskihnavad in preventivnih kontrolnih pregledov pri zobozdravnikih in ustnihhigienikih. Model zobozdravstvenega varstva na Švedskem bi lahko obprilagoditvi verjetno ustrezal slovenskim razmeram.Po uradnem delu proslave je bila v preddverju pogostitev z družabnimsrečanjem, ob katerem je bilo obilo priložnosti za strokovne pogovorein prijateljsko druženje. Spominjali smo se prehojene poti in pripravljalinačrte za prihodnost. V času pred novimi izzivi si želimo, da bi bila tudinadaljnja pot tako plodna in bogata.januar 2006 ISIS