ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

12NOVICEJe mogoče s spremembami prehrane/prehranskimi dodatki ugodno vplivatina posameznikov krvni holesterol?Podatki o razširjenosti in količinskihvrednostih dejavnikov tveganja zanastanek in napredovanje aterosklerozemed prebivalci Slovenije sozaskrbljujoči. Premalo smo telesnodejavni, veliko nas ima prekomerno telesnotežo, v povprečju uživamo kalorično preobilnohrano, preveč živalskih, nasičenih maščob,preveč soli in alkohola. Glede na uveljavljenaprehranska priporočila uživamo premalo sadjain zelenjave ter ogljikovih hidratov, še posebejvlaknin. Nedavno predstavljena prva grobaanaliza podatkov o razširjenosti in izraženostidejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja priodraslem slovenskem prebivalstvu, izvedenav okviru Nacionalnega programa primarnegapreprečevanja bolezni srca in žilja, je pokazala,da ima v tem starostnem obdobju zvišanevrednosti krvnega holesterola kar 79,2 odstotkaodraslih Slovencev, 74,7 odstotka jih ima prekomernotelesno težo, zvišan krvni tlak 49,9odstotka, kadi pa jih 22 odstotkov. Izkazalo seje tudi, da ima ob skoraj 80-odstotni splošnipogostnosti vrednosti krvnega holesterola nadpriporočeno zgornjo mejo (5,0 mM) vrednostimed 5,0 in 6,0 mM 24 odstotkov prebivalstva.Med drugim to pomeni tudi, da bi bilo vsaj temosebam mogoče zgolj z ustrezno spremenjenimživljenjskim slogom vrednosti znižati v okvirepriporočenega in s tem pomembno zmanjšatiogroženost za nastanek ali napredovanje boleznisrca in žilja.Temelj vsake obravnave zvišanih vrednostikrvnih maščob (hiperlipidemije), tako v primarnem(ko posameznik še nima znakov boleznisrca ali žilja) kot sekundarnem (pri bolnikih zznano boleznijo) preprečevanju ateroskleroze,kjer ciljamo predvsem na zvišane vrednostiholesterola LDL, je svetovanje za sprememboprehrane, povečanje redne telesne dejavnostizmerne intenzivnosti, prenehanje kajenja inspreminjanje drugih dejavnikov življenjskegasloga, ki povečujejo ogroženost za zbolevnostin umrljivost zaradi bolezni srca in žil.Prehranska priporočila temeljijo na svetovanjuglede (1) količine, (2) vrste in (3) pripravehrane (uporabno je mnemotehnično pravilo 3K- količina, kakovost, kuhanje). Posameznike shiperlipidemijo predvsem spodbujamo, da vvsakodnevni prehrani sistematično zmanjšajovsebnost nasičenih maščob in holesterola.V tipični prehrani zahodne civilizacije je vpovprečju kar 35 odstotkov energije v maščobah(od tega 14 do 15 odstotkov v nasičenih), dnevnopa zaužijemo okoli 400 do 500 mg holesterola.V prehrani, ki je načeloma priporočljiva za vseljudi (starejše od dveh let) priporočamo zagotavljanje30 odstotkov energijskih potreb v oblikimaščob (manj kot 10 odstotkov iz nasičenihmaščob) in manj kot 300 mg holesterola nadan. Pri osebah z izolirano hiperholesterolemijosvetujemo zamenjavo maščob z ogljikovimihidrati. Priporočamo zamenjavo polnomastnihmlečnih izdelkov, jajčnih rumenjakov, mesa inolj s pretežno vsebnostjo nasičenih maščobnihkislin za svežo zelenjavo in sadje, kompleksneogljikove hidrate (še posebej polnozrnateizdelke) in mlečne izdelke iz posnetega mleka.Pomembno je poudariti tudi velikost obrokov;z beljakovinami in maščobami bogat del obroka(mesni del) naj ne obsega več kot 115 g, karpomeni velikost približno enega kompletaigralnih kart. Eden najpomembnejših nasvetovje izogibanje trans-nasičenim maščobnimkislinam, ki nastajajo s cvrtjem hrane.Če nam po približno treh mesecihupoštevanja takšnih priporočil pri bolniku niuspelo zadovoljivo znižati lipidov, proučimosprejemljivost dodatnih prehranskih ukrepov,kjer še vedno priporočamo 30 odstotkov energijskevrednosti iz maščob, ob tem pa zaužitjemanj kot 7 odstotkov nasičenih maščob in manjkot 200 mg holesterola na dan. Taka prehranaje skoraj vegetarijanska in za veliko ljudi, žal,predvsem dolgoročno, praktično nesprejemljiva.Po spremembi običajne prehrane v zgorajnavedeno se lahko koncentracija holesterolaLDL zmanjša za 8 do 10 odstotkov, ob dodatnizaostritvi diete oziroma zmanjšanju vnosanasičenih maščob in holesterola pa še za nadaljnjih5 do 7 odstotkov.Tudi uporaba prehrambenih izdelkov, kivsebujejo rastlinske stanole in sterole, lahkozaradi zmanjševanja absorpcije holesterola vtankem črevesu (za okoli 30 do 40 odstotkov)zniža plazemski celokupni holesterol za 5 do 10odstotkov, holesterol LDL pa za 10 do 15 odstotkov.Na našem tržišču imamo od tovrstnihizdelkov trenutno na voljo le eno margarino, vkratkem pa bodo menda na voljo tudi jogurtiin napitki. Zanimivi in pomembni za vsakodnevnoživljenje so lahko nedavno objavljeniizsledki raziskave, v kateri je dodatna uporabatovrstnega namaza v vsakodnevni prehrani vprimerjavi s skupino preiskovancev, ki so uživalizgolj priporočeno dieto z majhno vsebnostjomaščob, privedla do okoli 7 odstotkov večjegaznižanja ravni krvnega holesterola. Med ljudmiseveda obstajajo pomembne razlike v odzivnostina različne stopnje prehranskih (dietnih) ukrepov,tako da je potrebno pred dokončno opredelitvijoučinkovitosti prehranskih spremembponavljati laboratorijske meritve plazemskihvrednosti maščob.V kolikor z uvedbo in doslednim upoštevanjempriporočenih sprememb prehrane in vedenjaglede (ne)redne telesne dejavnosti zmerneintenzivnosti ne uspemo ustrezno znižati vrednostikrvnih maščob (do ciljnih vrednosti),nam seveda ne preostane drugega, kot da vterapevtsko shemo pri zelo ogroženih posameznikihuvedemo tudi lipolitična zdravila. Kljubtemu, da so sodobna zdravila s tega področjazelo učinkovita, nam trenutno dostopni podatkikažejo, da je delež oseb, ki ob upoštevanju vsehpriporočenih ukrepov dosegajo priporočeneciljne vrednosti, sorazmerno premajhen. Gledena poznavanje dosega terapevtskih možnosti,ki jih imamo na voljo, ocenjujem, da imamo vsmislu doseganja zadovoljive kakovosti obravnavedislipidemij v vsakdanji klinični praksiše veliko neizkoriščenih rezerv (tako gledenefarmakoloških ukrepov kot glede ustreznein učinkovite uporabe zdravil).Zlatko FrasLiteratura:1. Fras Z, Maučec Zakotnik J, Govc Eržen J, Leskošek B.Comprehensive nationwide programme on cardiovascularprevention in Slovenia – first 3-years experience. In: FrasZ, Kenda MF, eds. 17th Annual Meeting of the MediterraneanAssociation of Cardiology and CardiovascularSurgery, Portorož, September 22-24, 2005. Abstract Book.Slov Kardiol 2005; 2 (Suppl 1): 11.2. Fras Z. Motnje v presnovi maščob. In: Kocijančič A, MrevljeF, Štajer D, ur. Interna medicina. Ljubljana, Litterapicta, 2005.3. Jones PJ, Raeini-Sarjaz M, Ntanios FY, Vanstone CA, FengJY, Parsons WE. Modulation of plasma lipid levels andcholesterol kinetics by phytosterol versus phytostanol esters.J Lipid Res 2000; 41: 697-705.4. Cleghorn CL, Skeaff CM, Mann J, Chisholm A. Plant sterolenrichedspread enhances the cholesterol-lowering potentialof a fat-reduced diet. Eur J Clin Nutr 2003; 57: 170-6.5. Temme EH, Van Hoydonck PG, Schouten EG, Kesteloot H.Effects of a plant sterol-enriched spread on serum lipids andlipoproteins in mildly hypercholesterolaemic subjects. ActaCardiol 2002; 57:111-5.6. Patch CS, Tapsell LC, Williams PG. Plant sterol/stanolprescription is an effective treatment strategy for managinghypercholesterolemia in outpatient clinical practice. J AmDiet Assoc 2005; 105: 46-52.ISIS januar 2006