66STATUS ARTIS MEDICAESTROKOVNA SREČANJAArterijska hipertenzijaVpliv velikih intervencijskih raziskav na klinično praksoKpisanju tega prispevka me jespodbudila predstavitev velikeintervencijske raziskave AS-COT izpod peresa cenjenegakolega, prim. prof. dr. AlešaŽemve, dr. med., svetnika, v reviji Isis 1. 12. 2005.Predstavitev raziskave je v celoti korektna, v zadnjemodstavku pa se je kolegu zapisalo, da sokombinacije zdravil, ki vključujejo amlodipin,učinkovitejše od drugih kombinacij za zdravljenjehipertenzije. V podkrepitev so omenjeneraziskave ALLHAT, VALUE in CAMELOT.Žal te tri raziskave omenjenega sklepanjane potrjujejo. V raziskavi ALLHAT je najboljšerezultate pri sekundarnih izhodih dalo zdravljenje,katerega osnova je bil diuretik klortalidon,in ne amlodipin ali lizinopril, medtem ko priprimarnem izhodu ni bilo razlik. V raziskaviVALUE so primerjali zdravljenje, osnovano naamlodipinu, z zdravljenjem, katerega osnovaje bil blokator angiotenzinskih receptorjevvalsartan. Kar zadeva srčno-žilno zbolevnostin umrljivost, med načinoma zdravljenja ni bilopomembnih razlik. Edina pomembna razlika vkorist amlodipinske kombinacije je bilo manjšeštevilo vseh miokardnih infarktov, v njeno škodopa je bilo novo pojavljanje sladkorne bolezni.V raziskavi CAMELOT je bilo vključitvenomerilo angiografsko dokumentirana koronarnabolezen in ne hipertenzija (ob vključitvi soimeli bolniki v vseh primerjanih skupinah vpovprečju normalen ali normaliziran krvnitlak) in je zato neprimerljiva z raziskavo ASCOT.Obstajajo seveda tudi raziskave, v katerih seje amlodipin v marsikaterem pogledu izkazalslabše kot zdravila, ki učinkujejo na renin-angiotenzinskisistem, npr. FACET in IDNT. Zanimivoje morda tudi, da je bilo delni ali glavnipokrovitelj treh omenjenih raziskav (ALLHAT,CAMELOT in ASCOT) farmacevtsko podjetjePfizer, katerega originalno zdravilo je amlodipin(norvasc). Amlodipin je nedvomno učinkovitoin zelo dolgo delujoče antihipertenzijsko zdravilo,vendar z žal ne tako redkimi neželenimiučinki. Po drugi strani amlodipin nikakor nizdravilo, ki bi po učinkovitosti prekašalo drugaantihipertenzijska zdravila.Ko je neka velika raziskava s kardiovaskularnimizdravili zaključena in objavljena, jo glavniraziskovalci, med katerimi je vedno nekaj oblikovalcevsplošnega mnenja, včasih predstavijokot prelomno. Nekatere, zlasti starejše raziskaveJurij Dobovišekso to nedvomno bile, saj še danes zdravimobolnike na osnovi njihovih rezultatov. Takšne sobile npr. raziskave z blokatorji receptorjev beta,aspirinom ali kasneje z zaviralci konvertaze vsekundarni preventivi po miokardnem infarktu,pa tudi z zaviralci konvertaze in nekaterihblokatorjev beta pri srčnem popuščanju. Čeostanemo na tem področju, je bila prelomnatudi novejša raziskava o učinku spironolaktonapri srčnem popuščanju.Framinghamska raziskava, ki bo čez nekajlet praznovala šestdesetletnico, nas je že dokajzgodaj začela opozarjati, da antihipertenzijskazdravila ne znižujejo samo krvnega tlaka, ampakzmanjšujejo tudi zbolevnost in umrljivostzaradi srčno-žilnih bolezni. Že dolgo vemo, dase antihipertenzijska zdravila, stara in nova,med seboj po učinku na krvni tlak pomembnone razlikujejo, da pa imajo novejša na splošnomanj neželenih učinkov. Vendar sta šele leta1990 Collins in Peto objavila v Lancetu metaanalizoraziskav, v katere je bilo vključenihveč kot 52.000 hipertonikov, zdravljenih sstarejšimi zdravili, to je z diuretiki in blokatorjibeta. Znižanje krvnega tlaka v petih letih za10-12/5-6 mmHg je v primerjavi s kontrolnoskupino zmanjšalo tveganje za možgansko kapza 39 odstotkov, za koronarne dogodke za 16odstotkov in za srčno-žilno umrljivost za 21odstotkov. To je bilo zares prelomno spoznanje.Kasneje se tudi novejša zdravila, to je kalcijeviantagonisti in zaviralci konvertaze, v primerjavahs starejšimi zdravili v pogledu zaščite vglavnem niso izkazala za učinkovitejša, o čemerpričajo raziskave CAPP (kaptopril vs diuretikali/in blokator beta), UKPDS 39 (kaptopril vsatenolol), STOP Hypertension-2 (zaviraleckonvertaze + diuretik ali kalcijev antagonist +blokator beta vs diuretik ali/in blokator beta),NORDIL (diltiazem vs diuretik ali/in blokatorbeta, INSIGHT (nifedipin vs diuretik). V PRO-GRESS-u, največji raziskavi sekundarne preventivemožganske kapi doslej, se je izkazalo, da seje zaščitni učinek zdravljenja pokazal šele, ko sozaviralcu konvertaze dodali diuretik. Zaviraleckonvertaze perindopril v monoterapiji ni pokazalpomembnega zaščitnega učinka.Leta 2002 je bila objavljena raziskava LIFE, vkateri so pri hipertonikih z velikim tveganjem(vsi so imeli znake hipertrofije levega prekatasrca v EKG) za srčno-žilno zbolevnost in umrljivostprimerjali med seboj dve kombinacijiantihipertenzijskih zdravil. Osnovno zdravilo vprvi je bil blokator angiotenzinskih receptorjevlosartan, v drugi pa blokator receptorjev betaatenolol. Proizvajalec losartana, ki je bil tudipokrovitelj raziskave, ter raziskovalci so LIFEimenovali prelomno raziskavo in na prvi pogledje bilo res videti tako. Prvič je namrečkombinacijsko zdravljenje, ki je vsebovalonovo zdravilo, v tej raziskavi losartan, jasnoprekosilo kombinacijo s starim zdravilom atenololom.Pomembno bolj je zmanjšalo tveganjeza kombiniran primarni izhod (srčno-žilnazbolevnost in umrljivost + možganska kap+ miokardni infarkt). Vendar se je pri ločeniobravnavi posameznih zapletov izkazalo, darazen v primeru zaščite pred možgansko kapjo,kjer se je zdravljenje z losartanom kot prvimzdravilom pokazalo kot pomembno učinkovitejše,med načinoma zdravljenja pravzapravni pomembnih razlik. Redkejše novo pojavljanjesladkorne bolezni med zdravljenimi zlosartanom na te končne izhode še ni mogloimeti vpliva. Zanimivo je, da so tudi drugeraziskave, v katerih so uporabili blokatorjeangiotenzinskih receptorjev, pokazale, da so tazdravila v primerjavi z drugimi zdravili, npr.amlodipinom ali celo s placebom, manj uspešna,kot bi pričakovali po izkušnjah z zaviralci konvertaze,zlasti v pogledu zaščite pred koronarnoboleznijo (raziskave VALUE, CHARM, SCOPE,IDNT, RENAAL). Zaviralci konvertaze namrečkonstantno omogočajo zmanjšanje tveganjaza miokardni infarkt pri bolnikih s sladkornoboleznijo, hipertenzijo, ledvično odpovedjo inaterosklerozo za 20 odstotkov ali več. V nobenineposredni primerjalni raziskavi doslej se blokatorjiangiotenzinskih receptorjev niso pokazalikot učinkovitejši od zaviralcev konvertaze,pri srčni insuficienci in ohranjanju delovanjaledvic pa so bili enakovredni. V luči vsegatega nobene dosedanje raziskave z blokatorjiangiotenzinskih receptorjev ne moremo imetiza prelomno. Začetno navdušenje nad danesnajdražjimi antihipertenzijskimi zdravili se jekljub njihovi varnosti poleglo. Najbrž do leta2007, ko bo predvidoma zaključena raziskavaONTARGET/TRANSCEND, v kateri v večozirih primerjajo ramipril in telmisartan ternjuno kombinacijo, ne bo mogoče kaj zanesljivejšegareči o zaščitnem učinku blokatorjevangiotenzinskih receptorjev. Najbrž trenutnonastaja vtis, da ti na splošno niso enostavno<strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006
67STATUS ARTIS MEDICAE"zaviralci konvertaze brez kašlja". Po raziskaviLIFE smo seveda mislili drugače in predvidevali,da bodo blokatorji angiotenzinskih receptorjevčez čas, ko bodo cenejši, začeli izrivati zaviralcekonvertaze.V uvodu omenjena raziskava ASCOT jedobra in pomembna evropska raziskava, kidaje bolj uporabne pozitivne odgovore kotprej omenjene z blokatorji angiotenzinskihreceptorjev ali ameriški ALLHAT. Na nek načinje morda prelomna, saj je pokazala jasnovečvrednost kombinacije novejših zdravilnad kombinacijo starejših pri večini izhodovoziroma zapletov. Vendar menim, da najbržni mogoče trditi, da večvrednost kombinacijekalcijevega antagonista (amlodipin) in zaviralcakonvertaze (perindopril) nad kombinacijo blokatorjabeta (atenolol) in tiazidnega diuretika(bendroflumetiazid) izvira iz amlodipina. Da jebil atorvastatin, čeprav samo v odmerku 10 mgna dan, v lipidnem delu raziskave učinkovitejšiod placeba, najbrž ni nikakršno presenečenje alinov dokaz, saj imajo podoben zaščitni učinektudi drugi statini. Kaj pa, če je k večvrednostikombinacije amlodipina in perindoprila slednjidoprinesel več? Vem, da proizvajalec perindoprilameni prav to. Kdo ima prav, Pfizer ali Servier?Po mojem skromnem mnenju imata pravoba oziroma v izključevanju drugega nobeden.Vsak navija za svoje zdravilo, njegovo oglaševanjein boljše tržne rezultate. Za klinično praksoje pomembna kombinacija dveh dobro izbranihdolgo delujočih zdravil, ki ni samo močnejeznižala krvnega tlaka v brahialni arteriji, ampaktudi v aorti, kar je pomembneje.Toda, ali lahko prenesemo rezultate raziskaveASCOT tudi na druga zelo podobna zdravilaiz istih farmakoloških skupin? Vemo, da se npr.amlodipin in lacidipin le malo razlikujeta (najbržsamo v miligramih odmerkov, potrebnih zadoseganje učinka na krvni tlak) in perindoprilne pomembno od npr. trandolaprila (razlika jele v miligramih in delno v izločanju iz telesa, vsedrugo na t. i. "mikroravni" pa nima objektivnodokazanih kliničnih učinkov). Atenolol in npr.bisoprolol sta oba kardioselektivna blokatorjabeta, s tem da je drugi bolj beta-1 selektiven,pa tudi poti izločanja sta različni. Vendar stav enakovrednih odmerkih enako učinkovita.Atenolola seveda niso preizkusili pri srčnempopuščanju, kar pa je druga zgodba. Ali si kdoupa trditi, da je bendroflumetiazid v kliničnempogledu pomembno različen od navadnegahidroklorotiazida ali klortalidona? Ali lahkoučinke uporabljenih zdravil prenašamo nanjihove farmakološke skupine oziroma podskupine?Proizvajalca zdravil učinkovitejšekombinacije v raziskavi ASCOT najbrž trdnozastopata stališče, da ne gre za učinke farmakološkeskupine, ampak izključno za učinkeamlodipina oziroma perindoprila. Raziskovalci,ki gledajo širše, so bolj objektivni in večinomavedno dvomijo v takšno stališče, pa si svojegarazličnega mnenja včasih ne upajo povedati.Zdravniki, ki se ukvarjamo s hipertoniki vvsakodnevni klinični praksi, najbrž večinomamenimo, da med posameznimi dihidropiridinidruge in tretje generacije oziroma posameznimizaviralci konvertaze ni pomembnih razlik vfarmakodinamiki in so zato ob enakovrednemodmerjanju znotraj farmakološke skupine medseboj zamenljivi.Novejša zdravila so dražja od starejših. Priizbiri med amlodipinom in lacidipinom namv prid prvega govori dejstvo, da je pri nas občutnocenejši, in sicer pri osnovnem odmerkuza okoli 20 odstotkov, pri podvojenem pa celoza okoli 55 odstotkov. Delno je položaj obratenpri perindoprilu in trandolaprilu, kjer je osnovniodmerek trandolaprila cenejši za okoli 20 odstotkov,pri podvojenem pa ni razlike. Tudiatenolol je cenejši od bisoprolola, in sicer priosnovnem odmerku za okoli 30 odstotkov in pripodvojenem za okoli 20 odstotkov. Primerjavepri diuretikih niso možne, ker bendroflumetiazidapri nas nimamo.Stvar lahko pogledamo tudi drugače. Primerjamolahko, koliko bi pri nas stalo zdravljenjes kombinacijo amlodipina in perindoprilater koliko s kombinacijo atenolola in klortalidona.Zdravljenje z izhodiščnimi odmerkisodobnejše kombinacije je 5,7-krat dražje in spodvojenimi 4,7-krat dražje kot s kombinacijostarejših zdravil. Ko bi perindopril nadomestilis cenejšim trandolaprilom, bi dobili nekolikomanjše razmerje le za izhodiščne odmerke (5,0).Pa smo tam. Kaj si v Sloveniji lahko privoščimo?Na osnovi prepričljivih rezultatov ASCOT-a innaših cen zdravil, različnih intervencij, invalidnosti,raznih nadomestil, prezgodnjih pokojninin izgubljenih življenj (če sploh vemo, kolikoto stane) bi farmakoekonomika morala znatiizračunati, kaj se nam bolj splača: uporabljatidražja in učinkovitejša zdravila ali občutnocenejša, ki so tudi učinkovita, vendar manj.Vhodna cena zdravil je samo en dejavnik, kije, gledan izolirano, lahko zelo zavajajoč, predvsempa je kratkoročen. ASCOT, ki je potekalv bogatih državah, bi moral biti zato izziv zatiste, ki se pri nas spoznajo na farmakoekonomiko.Vendar se bojim, da imamo pri nas zgoljteoretike s tega področja.Letos se po raziskavi ASCOT nekateriustvarjalci mnenja že sprašujejo, ali je odzvoniloblokatorjem receptorjev beta kot zdravilomprve izbire v zdravljenju hipertenzije, drugipa celo predlagajo, da jih je treba v naslednjihsmernicah izključiti. Zanimivo je, da v isto vrstone postavljajo diuretikov. Najbrž sta jih odtega odvrnila ameriški vpliv oziroma raziskavaALLHAT, v kateri je klortalidon pri sekundarnihizhodih "povozil" tako priznani zdravili, kot staamlodipin (ki ga sedaj drugi kujejo v zvezde)in lizinopril, vendar je bilo med preiskovanci35 odstotkov Afroameričanov, ki so občutljivina diuretike. Zmeda postaja čedalje večja. Kajje potem prav? Komu verjeti?Velike raziskave z antihipertenzijskimizdravili nam lahko dajo samo splošno orientacijo.Vedeti moramo, da za veliko večino tehraziskav stojijo farmacevtske multinacionalke,ki zasledujejo predvsem svoje interese, to je čimvečji dobiček. Zato je t. i. medicina, podprta zdokazi, pri farmakoterapiji hipertenzije lahkovoda na mlin proizvajalcev zdravil. Nekateri, nevsi, jo izkoriščajo zelo prozorno in so tudi neobjektivni.Nekateri ustvarjalci mnenja, ki pišejosmernice, so pod prevelikim vplivom velikihin domnevno prelomnih raziskav, za katerimistojijo veliki proizvajalci zdravil.Lep primer takšne prenagljene odločitve jepriporočilo o izbiri zdravil za bolnike s hipertenzijoin sladkorno boleznijo. V zadnje evropskein slovenske smernice za obravnavanje hipertenzijeso oziroma smo zapisali, da imajo pribolnikih s hipertenzijo in sladkorno boleznijotipa II ter nefropatijo določeno prednost preddrugimi zdravili blokatorji angiotenzinskihreceptorjev, ki pa jih dotlej pri teh bolnikih nihčesploh ni neposredno primerjal z zaviralcikonvertaze. Na voljo so (smo) imeli samo raziskaveRENAAL, IRMA II, IDNT, LIFE, v katerihso losartan in irbesartan primerjali s placebomoziroma amlodipinom ali atenololom. Ko smopisali zadnje slovenske smernice (2003), smo bilidva ali trije proti takšnemu priporočilu, vendarnas je večina preglasovala. Presenetljivo so bilibolj objektivni Američani, ki so v svoje smernice(JNC VII) zapisali: zdravila, ki učinkujejona renin-angiotenzinski sistem, to je zaviralcikonvertaze ali blokatorji angiotenzinskih receptorjev.Takšen je bil tudi moj predlog v delovniskupini za pripravo smernic.Pri izbiranju zdravil v farmakoterapiji hipertenzijevedno najmanj pogrešimo, če izbiro individualnoprilagodimo vsakemu posameznemubolniku. Seveda je treba zato dobro oziromavsestransko poznati bolnika in zdravila. Vsakočezmerno poenostavljanje je škodljivo in nepremišljenozaupanje velikim raziskavam tvegano.Mlajšemu hipertoniku s čezmerno simpatičnoaktivnostjo bomo kljub raziskavama LIFE inASCOT še vedno kot prvo zdravilo predpisaliblokator receptorjev beta, če ni kontraindiciraniz drugih razlogov. Starejšemu debelemuhipertoniku je kot prvo zdravilo najbrž najboljepredpisati diuretik, tistemu z izoliranosistolično hipertenzijo morda dihidropiridinskikalcijev antagonist in hipertoniku s sladkornoboleznijo prednostno zaviralec konvertaze. Toje samo nekaj primerov prilagojene prve izbireantihipertenzijskega zdravila. Katere so optimalnekombinacije antihipertenzijskih zdravil,natančno piše v zadnjih slovenskih smernicah.Temeljna zahteva je znižanje krvnega tlaka.Če želimo zmanjšati tveganje za srčno-žilnoin ledvično zbolevnost in umrljivost, moramopostopno poizkušati doseči ciljni krvni tlak, kotga opredeljujejo smernice.<strong>januar</strong> 2006 <strong>ISIS</strong>