OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera
OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera
OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija <strong>primera</strong><br />
II. TEORETIČNE OSNOVE<br />
1. AVTIZEM<br />
1.1 KAJ JE AVTIZEM<br />
Sodeč po raziskavah v svetu je na 10000 otrok 4 do 5 takšnih, ki trpijo zaradi razvojne<br />
motnje, znane pod imenom avtizem (Nikolić 1992, str. 9). Prvi, ki je leta 1943 opisal avtizem,<br />
je bil Leo Kanner. Svoja spoznanja petletnega opazovanja enajstih otrok je predstavil v<br />
članku, v katerem je opisal opažanja pri vedenju vsakega posameznega otroka. Zaradi izjemne<br />
sposobnosti prepoznavanja skupnih značilnosti otrok jih je avtor poimenoval »avtistične<br />
motnje afektivnega kontakta«. Ta Kannerjev članek je zasedel posebno mesto v zgodovini<br />
otroške psihiatrije. Avtor je prvi uvedel izraz avtističen. Ta beseda prihaja iz grške besede<br />
»autos«, ki pomeni sam, lasten, vsebinsko usmerjen vase. Deležen je bil velike pozornosti<br />
strokovnjakov (Jurišić 1992, str. 5).<br />
Predstavila bom nekaj definicij avtizma, ki so jih podali strokovnjaki biomedicine, zahodne<br />
ali uradne medicine. Prej velja definirati termin »biomedicina, zahodna ali uradna medicina«.<br />
Po antropologinji Lipovec Čebron gre za poimenovanja institucionaliziranega medicinskega<br />
sistema, ki se je razvil v Zahodni kulturi. »Zdi se, da je izraz biomedicina prevladujoč, saj<br />
želijo avtorji s tem terminom poudariti biološko in fiziološko perspektivo, ki je za<br />
institucionaliziran medicinski sistem na Zahodu središčnega pomena« (Lipovec Čebron 2008,<br />
str. 19).<br />
Avtizem ni bolezen. Je vedenjska in razvojna motnja. Kot vedenjska motnja se kaže takrat, ko<br />
oseba z avtizmom izvaja skupino gibov, kot so mahanje z rokami, zibanje naprej in nazaj,<br />
vrtenje v krogu, pozibavanje, ki ga ločijo od ostalih neavtističnih ljudi. Razvojna motnja se<br />
kaže kot vrsta primanjkljajev v razvoju, npr. težave z navezovanjem stikov, težave pri razvoju<br />
govora, pomanjkljiva komunikacija (Gerdtz 1990) …<br />
Macedoni–Lukšičeva pravi, da je avtizem razvojno–nevrološka motnja, ki se kaže kot<br />
kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije, verbalne in neverbalne<br />
komunikacije ter imaginacije (http://www.instavtizem.org/index.phpoption=com_content&t<br />
ask= view&id=28& Itemid=37).<br />
Vse do danes še niso potrjeni vzroki nastanka avtizma. Macedoni-Lukšičeva meni, da sodi<br />
avtizem med pervazivne motnje in da se pojavi že v obdobju malčka. Motnja naj bi nastala v<br />
možganih že pred rojstvom ali kmalu po njem kot kombinacija genetskih in okoljskih<br />
3