OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera
6.2 ZNAČILNOSTI NEJČEVEGA VEDENJA IN FUNKCIONIRANJA V
RAZREDU
Nejca sem opazovala v času svoje prakse na tej šoli, ga spoznavala v razgovorih z njim, z
njegovimi učitelji in svetovalno delavko. Pogovarjala sem se s pomočnico ravnateljice ter z
ravnateljico. Prisostvovala sem na razredni uri v njegovem oddelku, ko je svetovalna delavka
obravnavala tematiko Vsi drugačni, vsi enakopravni in tudi sama sem izpeljala razredno uro o
avtizmu. Svoja opažanja sem strnila in jih zapisala.
Nejčevo razpoloženje v razredu zelo niha. Včasih se počuti dobro, včasih pa je »odsoten«. Pri
šolskem delu je zelo počasen in zelo kratek čas zmore slediti razlagi. Koliko v resnici razume
ne vemo, ker na vprašanje ali je razumel določen stavek, odgovori da, ne zna pa ga ponoviti.
Prav tako sošolci ali učitelji ne vedo, ali je Nejc razumel določeno vprašanje ali se le želi
izogniti učni snovi. Na vprašanja daje včasih popolnoma nesmiselne odgovore. Primer: Bi
želel svoji risbi še kaj dodati ali si končal z delom Nejčev odgovor: »Ja, jaz ne maram modre
barve.«
Zapisovanje učne snovi poteka zelo počasi, saj potrebuje za pisanje veliko več časa kot ostali
učenci. Včasih piše v isto vrsto več stavkov, tako porabi za dve strani dolg tekst šest vrstic v
zvezku. Tega se ne da prebrati, saj piše stavek čez stavek. Tudi sam ne zna prebrati besedila,
ki ga je zapisal. Poleg pisave, tvorbe stavkov in slovnice je problem v njegovi koncentraciji
ter pri likovnem izražanju. Nauči se lahko samo eno snov naenkrat. Če se uči določeno snov
samo za en predmet, lahko dobi lepo oceno, če pa preverjanje znanja zajema več nalog iz
različnih snovi, se zmede. Do svojega dela ni realen, saj se mu vse zdi v redu. Tudi če ima
možnost kakšno stvar popraviti, dopolniti, pravi, da je dobro in da je končal. Pri predmetih
Grajene zelene površine in Načrtovanje vrtov, kjer je veliko risanja, ne razume osnovnih
navodil za delo. Prostorske risbe ne obvlada, kljub učiteljevim dodatnim navodilom in kljub
temu, da sta risala skupaj. Primer: za nalogo je moral narisati kocko, ki stoji pred omaro. Nejc
je narisal posebej kocko in v drugem kotu risbe posebej omaro. Velike težave mu povzroča
risanje vzporednih, navpičnih ali vodoravnih linij. Včasih nariše risbo, za katero imajo učenci
na razpolago dve šolski uri, v petih minutah. Na prigovarjanje učitelja naj risbi še kaj doda ali
pa nariše še eno risbo, nariše še eno, prav takšno v enako kratkem času in potem ne ustvarja
več. Pogosto se počuti nelagodno, ker ostali učenci še rišejo, zato začne svojo risbo radirati.
Če mu učitelj risbo vzame z namenom, da jo želi oddati, če je končal z delom, nariše nekaj
novega in potem ponovno radira. S tem skuša dajati učitelju vtis, da je zaposlen, vendar v
resnici ne dela v skladu z načrtom.
55