OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera
1.10.12 Terapija z vitamini
Za zdravljenje je potrebno jemati vitamin B6 v kombinaciji z magnezijem in ostalimi vitamini
in minerali. Raziskave so potrdile, da lahko z dodajanjem teh vitaminov nadziramo otrokovo
hiperaktivnost in izboljšamo vedenje.
1.10.13 Terapija PECS (Picture exchange communication system)
Pomoč pri komunikaciji ljudi z avtizmom. S pomočjo preprostih slik in simbolov se lahko
sestavijo stavki. To je uporabno v vsakdanjem življenju pri izražanju potreb in idej.
Jurišićeva je kritična do nekaterih zgoraj navedenih terapij, ki naj bi bile sporne. Pravi, da je
zavajajoč katerikoli postopek, ki poudarja učinek na vsa področja razvoja otroka z avtizmom.
Glede na heterogenost populacije otrok z avtizmom in dejstva, da za to motnjo ni »zdravila«,
je po mnenju Jurišićeve razumljivo, da so družine z avtističnimi otroci privlačne za različne
terapije, ki obljubljajo tisto, kar želijo slišati starši. Staršem priporoča, da so pri uporabi
terapij previdni. Pravi, da verjetno nobena od spornih teorij (trening slušne integracije,
glasbena terapija, urjenje motorike in vizualnomotorične integracije) ni neposredno škodljiva,
da pa nastaja škoda. Škoda je časa, finančnih sredstev in energije, ki jo vlagajo v neučinkovite
postopke, hkrati pa jim zmanjkuje časa za postopke, ki so se večkrat potrdili kot učinkoviti in
potrebni za otrokovo življenje – učenje spretnosti adaptivnega vedenja. Dodaja še, da če starši
sami ne vložijo dovolj napora, da bi se seznanili z ustrezno teorijo, jih je lahko zavesti (Jurišić
2006, str. 180).
Jurišićeva je prepričana, da so pri izboljšanju življenjskih kakovosti otrok z avtizmom najbolj
učinkoviti vedenjski pristopi, t.i. vedenjska terapija znana tudi kot ABA (Aplied Behavioral
Analysis). Se pa strinja z ostalimi strokovnjaki, da ni samo enega učinkovitega pristopa za vse
otroke z avtizmom, ampak je potrebno različne pristope prepletati v praksi in se prilagoditi
potrebam posameznika. Med te učinkovite pristope se uvrščajo: socialne zgodbe, razširitev ali
sprememba vedenjskih tehnik - učenje s pogojevanjem, učenje ključnih spretnosti, učenje z
vizualno strukturo in urniki (prav tam 2006, str. 181).
Nekateri najučinkovitejši vedenjski postopki, ki jih predlaga Jurišićeva (2006, str. 182), so:
1.10.14 Učenje s preizkušnjami (DTT – Discrete Trial Trainig)
Otroku predstavimo spretnost v logičnem zaporedju in jo razgradimo na manjše korake. Vsak
postopek učenja je razdeljen na štiri korake: 1. spodbuda/zahteva, 2. otrokov odziv, 3.
23