OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera
2. OBRAVNAVA AVTISTIČNIH OTROK
2.1 VLOGA DRUŽINE ZA OTROKE Z AVTIZMOM
Ko se par odloči za otroka, so predstave o njem različne. Vsak par si želi, da bi bil njun otrok
zdrav. Danes obstaja že veliko testov, s katerimi lahko zelo zgodaj odkrijemo nepravilnosti
oziroma motnje pri otroku, in to še v začetni fazi. Pri avtizmu pa je drugače. Avtizem se ne
pokaže takoj ob rojstvu, ampak lahko diagnozo postavimo šele okoli drugega leta starosti. Pri
mlajših otrocih je to zelo težko, saj ne moremo z gotovostjo trditi ali gre za avtizem ali za
kakšno drugo razvojno motnjo (Stone 2006).
Ko je otroku postavljena diagnoza avtizma, se starši znajdejo pred veliko preizkušnjo, kako se
soočiti s tem dejstvom. Obstajata dve poti, in sicer predati se malodušju in zanikati dejstva o
diagnozi ali pa se soočiti z avtizmom in skušati pridobiti čim več koristnih informacij ter
narediti načrt, kako organizirati vsakdanje življenje. Spoprijemanje in soočanje z otrokovo
drugačnostjo zavzema vse družinske člane in je za vse zahtevna življenjska preizkušnja, hkrati
pa zelo stresen dogodek. Zahteva prilagajanje na novo situacijo in poteka skozi različna
krizna obdobja. Pot sprejemanja otrokove diagnoze je dolgotrajen proces, ki lahko traja celo
življenje. Družina ta proces težko zaključi brez pomoči (Trtnik 2007, str. 492).
Družina je otrokov prvi socialni sistem, ki vpliva na njegovo osebnost v vseh fazah njegovega
razvoja. Pomembna naloga družine je, da nudi otroku socialno podporo, občutek sprejetosti in
bližine. Družina lahko deluje kot izvor ali kot blažilec stresa. Zelo pomembno je, kako
družina reagira v stresnih dogodkih. Potrebno je razporediti svoje moči, jasne morajo biti
vloge ter razumljiva komunikacija med posameznimi člani družine. Na potek obvladovanja
stresa vplivajo izkušnje premagovanja stresa, ki jih imajo posamezni člani zunaj družinskih
meja. Kako učinkovito se bo družina spopadla s stresom, je odvisno od njene pripravljenosti
na spremembe in dejavno obvladovanje življenja nasploh (prav tam 2007, str. 493).
Ko starši izvejo za diagnozo avtizma pri svojem otroku, nastopi najprej obdobje šoka. Ta šok
lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let. Starši so sprva otrpli, prisoten je občutek
ogroženosti in notranja praznina. V tem obdobju so lahko depresivni, žalostni, neorganizirani,
lahko si celo želijo smrt svojega otroka. Obdobju šoka sledi stopnja reakcije. To reakcijo
identificiramo kot destruktiven odziv staršev. Pomeni urejanje in vzpostavljanje ponovnega
ravnotežja med notranjimi občutji staršev in dejanskimi zunanjimi vplivi. Starše preveva
občutek žalosti, zaskrbljenosti, agresije, zanikanja in občutki krivde. Težave se pojavijo, če
obdobje zanikanja prepreči takojšnjo intervencijo in zdravljenje. Zaradi tega imajo v tem
26