OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera
spektra. Kot bistveno nezaželeno posledico izobraževanja otrok z motnjami
avtističnega spektra v teh ustanovah izpostavljajo, da se otrok ne nauči vsega, kar bi se
v okviru svojih zmožnosti lahko oziroma moral, če naj bi se vključil v družbeni
vsakdan in se razvil v samostojno osebo.
Predlogi za izboljšanje stanja (prav tam 2007):
• V zakonodaji naj se doda kategorija MAS (motnje avtističnega spektra) in v
sodelovanju s tujimi strokovnjaki naj se oblikuje ustrezno prilagojen program, ki bo
ustrezal svetovno priznanim standardom.
• Sodelovanje s strokovnjaki iz tujine v obliki zunanje evalvacije in prenosa dobre
prakse.
• Zagotoviti možnost za izvajanje 13. člena Zakona o otrocih s posebnimi potrebami, in
sicer zagotoviti prehajanje med programi, tako v okviru rednih šol kot tudi v okviru
šol s prilagojenimi programi.
Sprašujem se, kaj bi otroci z avtizmom pridobili s posebno kategorijo MAS Izpostavila bi
mnenje Kavkler (1999), ki pravi, da kategorije ne moremo povezovati z izobraževanjem
učenca. Le-ta ne more določiti kraja in načina izobraževanja. Pravi, da so kategorije nevarne,
saj lahko učenca zaznamujejo z napačnimi in zavajajočimi ugotovitvami. S kategorijo ne
moremo opisati učenčeve intelektualne moči, njegovega nivoja znanja, socialne veščine,
motivacije in interesov. Le-to pa so vedenja, ki lahko pomagajo učitelju pri načrtovanju
pomoči učencu s posebnimi potrebami (Bailey v Kavkler 1999, str. 366).
31