OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera
Razlika med integracijo in inkluzijo je v tem, da je integracija zahtevala sodelovanje v
družbenih procesih in institucijah na »povprečen« način ob doseganju »povprečnih«
rezultatov. To je bil kriterij »normalnosti«. Integracija si je prizadevala za asimilacijo
posameznika v družbo. Inkluzija pa poudarja različne nivoje in oblike sodelovanja
posameznikov in skupin v družbenih procesih. Zagovarja ohranitev identitete ob vključitvi
posameznika v družbo. Danes temelj družbenega povezovanja ni več »povprečnost«, ampak
individualne razlike (Šučur v Bratož 2004, str. 17).
Lesarjeva pa vidi razliko med integracijo in inkluzijo v tem, da se integracija nanaša le na
hendikepirane, inkluzivnost pa na vse učence (s posebnim poudarkom na tistih, ki so
izpostavljeni marginalizaciji in izključevanju). Razlika je tudi v iskanju rešitev ob problemih;
pri inkluziji ni v ospredju natančno in strokovno diagnosticiranje učenca, ampak
osredotočenost na socialno konstrukcijo ovir pri učenju, ki so odvisne od socialne interakcije.
Pri iskanju rešitev se osredotoča na socialne in subjektivne posledice teh disfunkcij v
posebnih socialnih okoljih. Razdeljena je tudi odgovornost za učenčeve težave. Njegova
drugačnost se ne obravnava kot primanjkljaj, za katerega mora poskrbeti sam ali s pomočjo
drugih strokovnjakov, ki podajo svoje strokovne rešitve v okviru individualiziranega
programa. Pri inkluziji se pričakuje velika fleksibilnost šolskega sistema, ki omogoči čim
večjemu številu učencev uspešno napredovanje (Lesar 2009, str. 112).
Kavkler s Pedagoške fakultete v Ljubljani pravi, da se je pri integraciji otrok prilagajal šoli,
pri inkluziji pa se mora šola prilagoditi otroku. Izpostavlja pa problem, da se vsak, ki se
ukvarja z inkluzijo, zaveda, da vseh otrok ni mogoče vključiti v redno šolo in da je v
populaciji približno 1-2 % otrok in mladostnikov, ki potrebujejo intenzivnejše oblike pomoči
specialnih ustanov (Kavkler v Grujičić, 2009).
3.2.4 INKLUZIVNA ŠOLA
Včasih je bil pojem inkluzija uporabljen v smislu gibanja za nameščanje hendikepiranih
učencev v običajne šole in tudi v smislu zmanjševanja izključevanja drugačnih učencev iz
rednega šolanja. V zadnjem času pa se inkluzivnost pojmuje kot proces, ki je pomemben za
vse učence v šoli. Še posebej je osredotočen na tiste skupine, ki so bile včasih najbolj
izpostavljene marginalizaciji. Izpostavlja se pomen vključevanja staršev, šolskega osebja,
politikov in praktikov pri delovanju tega procesa (Lesar 2009, str. 102).
Ideja inkluzivne šole je osredotočena na sam sistem rednega šolanja, saj predpostavlja
njegovo prilagodljivost. Da bi vzpostavili tak sistem, moramo sprejeti dejstvo, da se učenci
med seboj razlikujejo po zmožnostih, etnični pripadnosti, velikosti, starosti, spolu, kulturnem
40