OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAÅ½EVANJU Å tudija primera

More documents

Recommendations

Info

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera 3. IZOBRAŽEVANJE AVTISTIČNIH OTROK 3.1 ZAKONODAJA NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V SLOVENIJI Cilji izobraževalnega sistema v Sloveniji za izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, so predstavljeni v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja: • vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti ter razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi, • zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, • zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij, • zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami (ZOFVI, 2. člen v Otroci … 2006, str. 10). Pojavlja se problem, kako zagotoviti sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo temeljil na nediskriminaciji in neizključevanju otrok s posebnimi potrebami ter bo hkrati upošteval načela inkluzije, enakih možnosti in stremel h konkurenčnosti znanja, ki bo sposobno gospodarske rasti (prav tam 2006, str. 10). Peček in Lesar (2006) sta v knjigi Pravičnost slovenske šole: mit ali realnost opozorili na problem vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redno izobraževanje z vidika enakih možnosti. Otroci s posebnimi potrebami so lahko vključeni v redno šolsko izobraževanje, ob pogoju, da dosežejo izobrazbeni standard po izobraževalnem programu, ne glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja. Pri tem jim je nudena dodatna strokovna pomoč in prilagojeno izvajanje izobraževalnega programa. Pri tem ponovno naletimo na medicinski diskurz, saj je v ospredju primanjkljaj. Seveda tovrstno izključevanje učencev s posebnimi potrebami ni sprejemljivo z vidika človekovih pravic. Avtorici dodajata, da tak šolski sistem, ki temelji na izobrazbenem standardu, ne daje nobenih možnosti za vključitev učencev s posebnimi potrebami v redno šolsko izobraževanje. Tak izobraževalni sistem ne spodbuja šol in učiteljev k razmišljanju o spremembah, ki bi omogočile vključitev otrok s posebnimi potrebami v 37
Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera redno šolo. Cilj takšnega šolskega sistema je asimilacija, prilagajanje večini, ne pa tudi socialna vključenost. Center društvo za avtizem je izpostavil problematiko izobraževanja otrok z motnjami avtističnega spektra (MAS) specifično ter otrok s posebnimi potrebami obče v odprtem pismu Ministrstvu za šolstvo in šport (2007). Problem vidijo v pomanjkanju strokovnjakov, ki bi imeli izkušnje z vzgojo in izobraževanjem teh otrok. Tu vidijo tudi enega izmed razlogov, da se otroke z MAS usmerja v izobraževalne ustanove, ki so le približek temu, kar bi ti otroci potrebovali. Te ustanove so centri za gluhe in naglušne in zavodi za otroke z motnjo v duševnem razvoju. V teh niso otroci z MAS deležni strokovne obravnave, ki bi izhajala iz njihove motnje, ampak so deležni strokovne obravnave, ki izhaja iz potreb gluhih in naglušnih otrok. Otrok z MAS se na tej ustanovi ne nauči vsega, kar bi se lahko v okviru svojih zmožnosti. Sprašujem se ali bi res strokovnjaki lahko rešili problem izobraževanja otrok z avtizmom Ali ne bi bilo potrebno zagotoviti drugačnega izobraževanja učiteljev Zaskrbljujoč je rezultat raziskave, ki sta jo opravili Peček in Lesar leta 2006, v kateri je kar polovica učiteljev, ki so bili vključeni v raziskavo, odgovorila, da se ne čuti usposobljene za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Mislim, da bi morali na dodiplomski stopnji študija učitelje seznaniti z metodami in strategijami dela z otroci s posebnimi potrebami. 3.2 INTEGRACIJA IN INKLUZIJA Pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redno izobraževanje se opušča segregativna politika in se uvaja integrativna. Gre za politiko brez nepotrebnega etiketiranja, stigmatiziranja in diskriminacije. Vsakega posameznika se vidi kot individum ne glede na njegove poteze. Zanima nas, kaj vsak posameznik potrebuje in kaj je zanj najboljše (Bratož v Otroci … 2004, str. 14). 3.2.1 INTEGRACIJA Pojem je nastal v Evropi, kjer se je pred leti oblikoval tudi prvi zakon o integraciji. Definicija pravi, »da je integracija vključevanje v normalno okolje v največji možni meri«. Gre za adaptacijo posameznika na obstoječe učno-vzgojno okolje. V Sloveniji se po mnenju Bratoževe pojavlja integracija kot alternativa šolam s prilagojenim programom. V ospredju so odnosi in s tem se ukvarja družboslovje in ne več defektologija (prav tam 2004, str. 14). Druga definicija integracije je, da gre za šolanje hendikepiranega (učenca s posebnimi potrebami) v redni šoli (Phtiaka v Lesar 2009, str. 70). Pri integraciji gre za premestitev učenca iz enega prostora (posebne šole) v drug prostor, to je ponavadi redna šola. Pri 38
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom
Page 43: Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom

OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAÅ½EVANJU Å tudija primera

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?