06.02.2015 Views

OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija <strong>primera</strong><br />

6.6 POGOVOR Z RAVNATELJICO<br />

Z ravnateljico Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje sem se pogovarjala o njenem<br />

videnju vključenosti otroka z avtizmom v redno izobraževanje, vprašala sem jo za mnenje o<br />

delu strokovnih delavcev na šoli in njihovi usposobljenosti za delo z učenci s posebnimi<br />

potrebami.<br />

Na vprašanje o integraciji in inkluziji otrok z avtizmom v redno izobraževanje mi je<br />

odgovorila podobno kot učitelji. Izpostavila je tako pozitivne kot negativne lastnosti. Meni, da<br />

je vključitev otrok s posebnimi potrebami v redno izobraževanje z vidika učenca zagotovo<br />

pomembno, saj se na tak način hitreje osamosvaja, prav tako pa je to pomembno tudi za ostale<br />

učence, saj spoznavajo najrazličnejše posebnosti pri sošolcih. Z vidika učiteljev pa je bila po<br />

njenem mnenju integracija in inkluzija prehitro vpeljana v šolski sistem, saj nanjo niso bili<br />

pripravljeni. V času izobraževanja za poklic se s tovrstnimi metodami in tehnikami dela<br />

učitelji in tudi sama niso nikoli srečali. Njeno mnenje je, da se veliko napak naredi nehote, saj<br />

niso strokovno usposobljeni za delo z učenci z različnimi primanjkljaji.<br />

Ponovno bi izpostavila mnenje Peček in Lesar, ki sta zapisali, da je potrebno učiteljem<br />

zagotoviti ustrezno izobraževanje in da le to ne sme biti ločeno na splošno in specifično. S<br />

tem, ko se na dodiplomski stopnji ločuje izobraževanje učiteljev od tistih, ki se izobražujejo<br />

za specifične potrebe otrok s posebnimi potrebami, se daje vtis, da učitelji v rednih šolah<br />

nimajo zadosti znanj za poučevanje učencev s posebnimi potrebami (Peček in Lesar 2006, str.<br />

202). S tem se strinjam tudi sama. Sem pa mnenja, da nekateri učitelji to izrabljajo kot<br />

izgovor, ker nimajo motivacije za dodatno izobraževanje. V času pedagoške prakse sem<br />

opazila, kako malo je učiteljev, ki imajo interes po dodatnem izobraževanju. Najlažje je reči<br />

»ne vem, tega se nismo učili«, kot pa si priskrbeti ustrezno strokovno literaturo in dopolniti<br />

manjkajoča znanja.<br />

Ko sem ji zastavila vprašanje o usposobljenosti strokovnih delavcev za delo z avtističnimi<br />

otroki, je odgovorila, da je avtizem slabo raziskano področje, zato ni veliko seminarjev za<br />

delo s takimi učenci. Učitelji so sami odgovorni, da iščejo znanja iz različnih virov in se na<br />

tak način izpopolnjujejo za delo s temi učenci. Na začetku šolskega leta učitelje skupaj s<br />

svetovalno delavko seznani koliko učencev s posebnimi potrebami imajo na šoli in kakšni so<br />

njihovi primanjkljaji. Skupaj z razrednikom, šolsko svetovalno delavko in učitelji naredijo<br />

individualiziran program vzgoje in izobraževanja in tako ugotovijo, kakšna dodatna strokovna<br />

usposabljanja so jim še potrebna. Eno izobraževanje na leto organizira šola glede na izražene<br />

potrebe učiteljev, drugega pa si izberejo učitelji glede na stroko.<br />

62

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!