OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera
OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera
OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija <strong>primera</strong><br />
6.6 POGOVOR Z RAVNATELJICO<br />
Z ravnateljico Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje sem se pogovarjala o njenem<br />
videnju vključenosti otroka z avtizmom v redno izobraževanje, vprašala sem jo za mnenje o<br />
delu strokovnih delavcev na šoli in njihovi usposobljenosti za delo z učenci s posebnimi<br />
potrebami.<br />
Na vprašanje o integraciji in inkluziji otrok z avtizmom v redno izobraževanje mi je<br />
odgovorila podobno kot učitelji. Izpostavila je tako pozitivne kot negativne lastnosti. Meni, da<br />
je vključitev otrok s posebnimi potrebami v redno izobraževanje z vidika učenca zagotovo<br />
pomembno, saj se na tak način hitreje osamosvaja, prav tako pa je to pomembno tudi za ostale<br />
učence, saj spoznavajo najrazličnejše posebnosti pri sošolcih. Z vidika učiteljev pa je bila po<br />
njenem mnenju integracija in inkluzija prehitro vpeljana v šolski sistem, saj nanjo niso bili<br />
pripravljeni. V času izobraževanja za poklic se s tovrstnimi metodami in tehnikami dela<br />
učitelji in tudi sama niso nikoli srečali. Njeno mnenje je, da se veliko napak naredi nehote, saj<br />
niso strokovno usposobljeni za delo z učenci z različnimi primanjkljaji.<br />
Ponovno bi izpostavila mnenje Peček in Lesar, ki sta zapisali, da je potrebno učiteljem<br />
zagotoviti ustrezno izobraževanje in da le to ne sme biti ločeno na splošno in specifično. S<br />
tem, ko se na dodiplomski stopnji ločuje izobraževanje učiteljev od tistih, ki se izobražujejo<br />
za specifične potrebe otrok s posebnimi potrebami, se daje vtis, da učitelji v rednih šolah<br />
nimajo zadosti znanj za poučevanje učencev s posebnimi potrebami (Peček in Lesar 2006, str.<br />
202). S tem se strinjam tudi sama. Sem pa mnenja, da nekateri učitelji to izrabljajo kot<br />
izgovor, ker nimajo motivacije za dodatno izobraževanje. V času pedagoške prakse sem<br />
opazila, kako malo je učiteljev, ki imajo interes po dodatnem izobraževanju. Najlažje je reči<br />
»ne vem, tega se nismo učili«, kot pa si priskrbeti ustrezno strokovno literaturo in dopolniti<br />
manjkajoča znanja.<br />
Ko sem ji zastavila vprašanje o usposobljenosti strokovnih delavcev za delo z avtističnimi<br />
otroki, je odgovorila, da je avtizem slabo raziskano področje, zato ni veliko seminarjev za<br />
delo s takimi učenci. Učitelji so sami odgovorni, da iščejo znanja iz različnih virov in se na<br />
tak način izpopolnjujejo za delo s temi učenci. Na začetku šolskega leta učitelje skupaj s<br />
svetovalno delavko seznani koliko učencev s posebnimi potrebami imajo na šoli in kakšni so<br />
njihovi primanjkljaji. Skupaj z razrednikom, šolsko svetovalno delavko in učitelji naredijo<br />
individualiziran program vzgoje in izobraževanja in tako ugotovijo, kakšna dodatna strokovna<br />
usposabljanja so jim še potrebna. Eno izobraževanje na leto organizira šola glede na izražene<br />
potrebe učiteljev, drugega pa si izberejo učitelji glede na stroko.<br />
62