OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera
redno šolo. Cilj takšnega šolskega sistema je asimilacija, prilagajanje večini, ne pa tudi
socialna vključenost.
Center društvo za avtizem je izpostavil problematiko izobraževanja otrok z motnjami
avtističnega spektra (MAS) specifično ter otrok s posebnimi potrebami obče v odprtem pismu
Ministrstvu za šolstvo in šport (2007). Problem vidijo v pomanjkanju strokovnjakov, ki bi
imeli izkušnje z vzgojo in izobraževanjem teh otrok. Tu vidijo tudi enega izmed razlogov, da
se otroke z MAS usmerja v izobraževalne ustanove, ki so le približek temu, kar bi ti otroci
potrebovali. Te ustanove so centri za gluhe in naglušne in zavodi za otroke z motnjo v
duševnem razvoju. V teh niso otroci z MAS deležni strokovne obravnave, ki bi izhajala iz
njihove motnje, ampak so deležni strokovne obravnave, ki izhaja iz potreb gluhih in naglušnih
otrok. Otrok z MAS se na tej ustanovi ne nauči vsega, kar bi se lahko v okviru svojih
zmožnosti. Sprašujem se ali bi res strokovnjaki lahko rešili problem izobraževanja otrok z
avtizmom Ali ne bi bilo potrebno zagotoviti drugačnega izobraževanja učiteljev
Zaskrbljujoč je rezultat raziskave, ki sta jo opravili Peček in Lesar leta 2006, v kateri je kar
polovica učiteljev, ki so bili vključeni v raziskavo, odgovorila, da se ne čuti usposobljene za
poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Mislim, da bi morali na dodiplomski stopnji študija
učitelje seznaniti z metodami in strategijami dela z otroci s posebnimi potrebami.
3.2 INTEGRACIJA IN INKLUZIJA
Pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redno izobraževanje se opušča segregativna
politika in se uvaja integrativna. Gre za politiko brez nepotrebnega etiketiranja,
stigmatiziranja in diskriminacije. Vsakega posameznika se vidi kot individum ne glede na
njegove poteze. Zanima nas, kaj vsak posameznik potrebuje in kaj je zanj najboljše (Bratož v
Otroci … 2004, str. 14).
3.2.1 INTEGRACIJA
Pojem je nastal v Evropi, kjer se je pred leti oblikoval tudi prvi zakon o integraciji. Definicija
pravi, »da je integracija vključevanje v normalno okolje v največji možni meri«. Gre za
adaptacijo posameznika na obstoječe učno-vzgojno okolje. V Sloveniji se po mnenju
Bratoževe pojavlja integracija kot alternativa šolam s prilagojenim programom. V ospredju so
odnosi in s tem se ukvarja družboslovje in ne več defektologija (prav tam 2004, str. 14).
Druga definicija integracije je, da gre za šolanje hendikepiranega (učenca s posebnimi
potrebami) v redni šoli (Phtiaka v Lesar 2009, str. 70). Pri integraciji gre za premestitev
učenca iz enega prostora (posebne šole) v drug prostor, to je ponavadi redna šola. Pri
38