OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera
OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera
OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija <strong>primera</strong><br />
Pozablja se na socialni kontekst, v katerem neka poškodba postane motnja in to je problem<br />
medicinskega diskurza. Pri medicinskem diskurzu so motnje definirane kot poškodbe ali<br />
bolezni, torej kot objektivne značilnosti posameznika in ne kot posledica procesov socialne<br />
interakcije. Uporabljajo se izrazi: pacient, pomoč, potreba, zdravljenje … s tem pa se<br />
vzpodbuja razmišljanje o osebni krivdi posameznika. Odgovornost se prenese na<br />
posameznika, ki naj bi se spremenil, da bi se lažje prilagodil izobraževalnemu sistemu. Šolski<br />
neuspeh se pripiše posamezniku in ne šoli, kar sporoča, da se mora spremeniti posameznik, če<br />
hoče dvigniti svoj učni uspeh (Peček 1999, str. 362).<br />
• dobrodelni diskurz<br />
Le-ta se povezuje z medicinskim diskurzom. Ljudi s posebnimi potrebami opredeljuje kot<br />
pomoči potrebne, kot objekte usmiljenja, ki so odvisni in nemočni (Fulcher v Peček 1999, str.<br />
363). Izhaja iz prepričanja, da profesionalci najbolje vedo, kaj je dobro za posameznika s<br />
posebnimi potrebami. Odvračajo pozornost od posameznikovih potreb in želja. Pričakujejo,<br />
da bodo posamezniki hvaležni za pomoč profesionalcev.<br />
• laični diskurz<br />
Tudi ta je povezan z medicinskim diskurzom in dobrodelnostjo. Povezuje se še s strahom,<br />
predsodki, usmiljenjem, ignoranco in pokroviteljstvom. Gre za diskriminatorne socialne<br />
prakse, ki obravnavajo posameznike s posebnimi potrebami kot neodgovorne in nesposobne<br />
za samostojno življenje (prav tam 1999, str. 363).<br />
• diskurz o pravicah<br />
Ta diskurz je sodobnejši, saj izhaja iz prepričanja, »da imajo osebe s posebnimi potrebami<br />
pravico do takšne pomoči, s katero lahko dosežejo najvišjo možno stopnjo samorealizacije in<br />
socialne integracije« (prav tam 1999, str. 363). Temelji na samozaupanju, neodvisnosti in<br />
željah posameznika. Nasprotuje temam o odvisnosti in pomoči ter poudarja pomen<br />
samostojnega in neodvisnega življenja.<br />
• pedagoški diskurz<br />
Le-ta izhaja iz kritike medicinskega diskurza in se veže na diskurz o pravicah. Zagovarja tezo,<br />
da so vsi otroci najprej učenci, ki želijo doseči znanje, pri tem jim pomagajo učitelji.<br />
Pedagoški diskurz postavlja v ospredje uspešnost poučevanja otroka in se ukvarja s<br />
7
Change language