OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera
Negativne plati diagnosticiranja
Pri diagnosticiranju avtizma je ponovno v ospredju medicinski diskurz. Negativna plat
postavljanja diagnoze je ravno v tem, da skuša povezati zdravstveno poškodbo s funkcionalno
nezmožnostjo. S tem skuša ustvariti vtis, da je funkcionalna nezmožnost znotraj posamezne
osebe. Z diagnosticiranjem se postavlja zdravnike in specialiste v prednostni položaj. Daje se
jim moč, da odločajo o tem kaj je dobro za posameznika z avtizmom in kaj ne (Fulcher v
Kroflič 2003).
1.5 PSIHOLOŠKA DIAGNOSTIKA AVTIZMA
Danes je enotno mnenje, da potrebujejo otroci z avtizmom natančno psihodiagnostično oceno.
Le-ta je zelo zahtevna zaradi njihovih težav na socialnem področju, motenj v komunikaciji in
slabših verbalnih sposobnostih.
Psihološka diagnostična ocena je lahko: psihološko testiranje v ožjem pomenu besede
(testiranje inteligentnosti) ali ocenjevanje drugih funkcij, ki jih lahko opravi psiholog (ocena
sposobnosti adaptacije, ocena izobrazbenih potencialov, preizkus govora, ocena družine,
ocena vedenja) ali nevropsihološko ocenjevanje (ocena pozornosti, spomina ipd.). S
psihološko diagnostiko lahko ocenjujemo: inteligentnost, govor, socialno zrelost, pozornost,
igro, zaznavanje, čustvovanje, spomin itd.
Psihološka diagnostična ocena naj poteka v dveh fazah. Najprej opravi psiholog oceno
duševne razvitosti vseh otrok v razredu. V drugi fazi pa opravi poglobljeni psihološki pregled
otroka, ki je na prvem pregledu odstopal od normalnega. Najprej opravi intervju o otrokovi
zgodovini (neonatalni in razvojni), oceni otrokove vedenjske značilnosti in socialne
interakcije, diagnosticira njegove kognitivne sposobnosti, učni stil, govor in opredeli otrokovo
socialno mrežo (družina, šola, širša skupnost) (Dobnik Renko 2009, str. 16).
Psihološka ocena otrokovega kognitivnega razvoja je pomembna, ker omogoča interpretacijo
vseh drugih značilnosti, ki jih opazujemo pri avtističnem otroku. Omogoča odločitve o učnih
strategijah in ciljih, ki so lahko neprimerne, če jih zastavimo previsoko ali podcenjujoče
(Jurišić 2006, str. 176).
14