OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera
obdobju pomembno vlogo strokovnjaki. Le-ti morajo na primeren način posredovati
informacije staršem in s tem omogočiti vsaj začetni pogled na otrokove težave. Kako se bodo
starši odzvali na otrokovo diagnozo, je odvisno tudi od okolja. Če je okolje neprizanesljivo,
staršem ne nudi čustvene podpore, se starši težje soočajo z realnim stanjem in vse breme
nosijo sami. Proces soočanja z motnjo vpliva tudi na druge družinske člane, zlasti na
sorojence. Starši se v tem obdobju nezadostno ukvarjajo z njimi, kar lahko vpliva na njihovo
samozavest. Sledi stopnja prilagoditve, ko se starši začnejo spraševati, kaj je mogoče
narediti, kako je otroku mogoče pomagati. Starši se trudijo vključiti otroka v vsakodnevno
življenje. Ko se začnejo organizirati, iskati pomoč in informacije pri raznih strokovnjakih, je
nastopila stopnja usmeritve (Cunningham v Pašić 2005, str. 34-35).
Zelo pomembno je, da starši prestopijo iz obdobja ukvarjanja samih s seboj in svojega
doživljanja otroka v obdobje, ko se obrnejo k otroku in se zanj angažirajo. Pogoj za to je, da
sprejmejo otroka takega, kot je, in da se znebijo občutka, da so oni povzročili to otroku.
Strokovnjaki, ki so vključeni v obravnavo avtističnega otroka, morajo razbremeniti starše
vseh negativnih občutkov in jim vrniti samospoštovanje (Trtnik 2007, str. 496; Jurišić 1992,
str. 73).
Za otrokov razvoj je pomembna vzpostavitev vezi med starši in šolo. Starši živijo s svojim
otrokom ves čas in ga zato tudi najbolje poznajo. Učitelji in ostali strokovni delavci pa
preživijo z njim samo nekaj ur dnevno. Starši lahko učiteljem in ostalim strokovnim delavcem
posredujejo koristne informacije o tem, kako naj z otrokom ravnajo in kaj vse lahko od njega
pričakujejo. Seveda morajo učitelji zagotoviti varno in prijetno okolje za vse otroke, saj ne
sme individualna pozornost na avtističnega otroka omejevati ostalih otrok, za katere so učitelji
enakovredno odgovorni (Jurišić 1992, str. 73).
Nekaj oblik sodelovanja med šolo in starši oziroma domom:
- starši so navzoči pri delu v šoli nekaj ur na mesec; gre za najintenzivnejšo obliko
sodelovanja,
- starši lahko samo opazujejo učiteljevo delo z otroki,
- starši lahko učitelju prikažejo, kako doma delajo s svojim otrokom (gre za prikaz
»domače aktivnosti«),
- razgovori na roditeljskih sestankih lahko veliko pripomorejo k boljši komunikaciji in
sodelovanju med učiteljem in starši avtističnega otroka,
- lahko pa učitelj tudi obišče avtističnega otroka na domu in opazuje, kako se otrok
obnaša in odziva v domačem okolju (Schopler in Reichler v Jurišić 1992, str. 73).
27