OTROK Z AVTIZMOM V REDNEM IZOBRAŽEVANJU Študija primera

Nina Federnsberg: Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju – študija primera
programi vzgoje in izobraževanja ter vzgojni programi. Zakon omogoča prehajanje med
programi in določa pripravo individualiziranega programa za vsakega učenca s posebnimi
potrebami v skladu s programom v katerega je usmerjen (Lesar 2009, str. 227).
Otroci z avtizmom v Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami niso opredeljeni kot
posebna skupina. Usmerjanje otrok z avtizmom v enega izmed štirih programov je zato
odvisno od komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Ta otroke z avtizmom umešča
v različne skupine otrok s posebnimi potrebami, ki so opredeljene v Zakonu o usmerjanju
otrok s posebnimi potrebami, bodisi kot dolgotrajno bolne otroke ali kot otroke z govornojezikovnimi
motnjami ali kot otroke z motnjami vedenja in osebnosti.
Programi šolanja so za otroke z avtizmom izrednega pomena, saj dobijo učenci v skladu s
temi formalna spričevala o izobrazbi, kar je posledično povezano z možnostjo dostopa do
drugih socialnih in družbenih pravic. Posebnost programov vzgoje in izobraževanja otrok z
avtizmom ni zgolj v zahtevnosti programa šolanja, ampak tudi v načinu poučevanja in v
dodatnih ciljih, ki zadovoljujejo njihove posebne potrebe. Vsak individualiziran program za
otroke z avtizmom mora obsegati cilje iz primanjkljajev: socialni primanjkljaji, primanjkljaji
v komunikaciji in empatiji, ozko področje zanimanja in ponavljajoče se vedenje. Samo s tem
lahko dosežemo ustrezno vzgojo in izobraževanje avtističnih otrok, ki je drugače omejena na
prizadevanje staršev in strokovnjakov, da bi otroci dosegli minimalne standarde akademskega
programa, namesto, da bi dosegli standarde v okviru svojih zmožnosti za čim bolj samostojno
življenje (Jurišić 2006, str. 174).
V Sloveniji je v zadnjih nekaj letih prišlo do pomembnih sprememb v vzgoji in izobraževanju
otrok s posebnimi potrebami. Novi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami iz leta
2007 (Uradni list RS, št. 3/2007)) uvaja dodatno strokovno pomoč, ki pripada otrokom v
programih z enakovrednim izobrazbenim standardom (3-5 ur pomoči specialnega pedagoga).
Ta dodatna strokovna pomoč se izvaja v posebni skupini v oddelku ali izven njega glede na
vrsto in stopnjo primanjkljajev. Lahko se izvaja tudi individualno ali s sodelovanjem staršev.
S prilagoditvijo programov osnovnošolskega izobraževanja omogočimo otrokom s posebnimi
potrebami, da lahko pridobijo enakovreden izobrazbeni standard kot ostali otroci. Prilagodi se
jim lahko predmetnik, organizacija dela, način preverjanja in ocenjevanja znanja,
napredovanje in časovna razporeditev pouka (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi
potrebami).
Pri prilagoditvi učnega programa otroku z avtizmom je potrebno program dopolniti s cilji, ki
zadovoljujejo posebne potrebe takega otroka. Vsak individualiziran program za otroka z
avtizmom mora obsegati tudi cilje iz njegovih primanjkljajev. Ti so: socialni primanjkljaji,
42