Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

posameznih evropskih državah, potrjujejo, kako pomembni, za praktično udejanjanje
nacionalnih strategij, so politična volja, jasno izdelani programi, tesno povezovanje ustanov
in mednarodnih organizacij ter izgradnja kapacitet.
Breme poškodb, politike in ukrepi v Sloveniji
Poškodbe so, tako kot v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji velik problem na področju
javnega zdravja in družbeni problem z resnimi demografskimi in ekonomskimi posledicami.
Poškodbe so tretji najpomembnejši vzrok umrljivosti, naši prebivalci umirajo pogosteje le še
zaradi bolezni srca in žilja ter novotvorb. V primerjavi z razvitimi evropskimi državami s
stanjem v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj je pri nas umrljivost zaradi poškodb v
nezgodah skoraj dvakrat višja, v primerjavi z Nizozemsko, ki velja za eno najvarnejših držav
na svetu, pa več kot dvakrat višja. To uvršča poškodbe med glavne vzroke bremena bolezni,
t.j. izgube zdravih let življenja, med našimi prebivalci. Ugotovitve slovenskih raziskav
potrjujejo, da tudi pri nas nesorazmerno velik del bremena poškodb pade na najbolj ranljive
skupine prebivalstva, kot so otroci, mladostniki, starejši in ljudje s slabšim socialno
ekonomskim položajem.
V zadnjem desetletju je bil pri reševanju tega problema narejen velik korak naprej. S politično
podporo, medsektorskim in interdisciplinarnim sodelovanjem so bili sprejeti številni strateški
dokumenti in akcijski načrti na področju preprečevanja poškodb, ki se uresničujejo z
izvajanjem raznovrstnih aktivnosti, programov in ukrepov. Po nekaterih ocenah je bila
Slovenija uspešna predvsem pri zagotavljanju varnosti v prometu, medtem ko bi bilo treba
več pozornosti posvetiti preprečevanju poškodb doma in v prostem času z izvajanjem
ukrepov, ki vključujejo kombinacijo izobraževanja, projektiranja in sprememb v bivalnem
okolju za boljšo varnost ter nadzora nad spoštovanjem standardov in izvajanjem predpisov.
V akcijske načrte bi bilo treba vključiti tudi programe in ukrepe, usmerjene v zmanjševanje
neenakosti zaradi poškodb, še posebno med otroki. Glede na izkušnje držav, ki imajo nizko
stopnjo poškodb, je učinkovito le dolgoletno investiranje v varnost kot družbeno odgovornost,
saj ima poleg izobraževanja in osveščanja, izvajanje zakonodaje s spoštovanjem standardov
za zagotavljanje varnega bivalnega okolja (prometna varnost, gradnja objektov, uporaba
varnostne opreme…), proizvodov in preprečevanje tveganega vedenja (vožnja pod vplivom
alkohola) velik učinek na zmanjševanje neenakosti v umrljivosti zaradi poškodb.
K temu velikemu bremenu in izgubi zdravih let življenja zaradi poškodb največ prispevajo
prometne nezgode, padci in zastrupitve, tri varnostna področja, ki zahtevajo prednostno
ukrepanje.
Poškodbe v prometnih nezgodah so v Sloveniji vodilni vzrok prezgodnje umrljivosti otrok in
mlajših odraslih. Kljub številnim programom in ukrepom za zagotavljanje varnosti v prometu,
pa je v zadnjih letih umrljivost še 1,5 krat višja od povprečja evropskih državah, ki imajo nizko
umrljivost otrok in odraslih. Mladostniki in mlajši odrasli se smrtno poškodujejo predvsem kot
osebe v avtomobilu in motoristi, otroci in starejši ljudje pa so žrtve najpogosteje kot osebe v
avtomobilu in pešci.
Umrljivost zaradi prometnih nezgod sicer pada, vendar stopnja prometnih nezgod zaradi
alkohola raste, kar v prihodnje zahteva boljše medsektorsko in interdisciplinarno sodelovanje
ter usklajeno ukrepanje na področju uveljavljanja prometne zakonodaje, krepitve duševnega
zdravja, preventivno promocijskih programov s področja preprečevanja tvegane in škodljive
rabe alkohola, omejevanja porabe in dostopa mladih do alkohola, zniževanje dovoljene
vsebnosti alkohola v krvi in izdihanem zraku, preprečevanja škodljivih posledic rabe alkohola
in obvladovanja bolezni odvisnosti. Hkrati je treba še naprej nadgrajevati in izvajati ostale
ukrepe za zagotavljanje varnosti v prometu, od načrtovanja in izgradnje varnega cestnega
omrežja ter površin za pešce in kolesarje, uveljavljanja zakonodaje s področja varnega
vedenja v prometu (hitrost, alkohol, varnostni pas, čelada) in usposabljanja voznikov,
dosegljivosti varnejših avtomobilov in varnostne opreme, do zagotavljanja kakovostnega
reševanja in zdravstvene oskrbe ponesrečencev v prometu.
xv