Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

opozori na nevarnost, ki smo jo prezrli, da jo tako spoznano lahko zmanjšamo ali odpravimo
brez posledic. Ker je nezgoda neželen dogodek, želimo, da je takšnih dogodkov čim manj. To
željo poskušamo uresničiti z varnostjo, ki mora izpolnjevati najmanj predpisane splošne
varnostne pogoje. Ko ni nezgod, govorimo o ravnotežju med človekom in njegovo okolico,
čeprav potencialna nevarnost vedno obstaja. Potrebno je samo, da pride do nekega
neustreznega giba ali aktivnosti ali s strani človeka ali s strani okolja, pa se to ravnotežje poruši
in pride do poškodbe. Možne so tudi nepravilne aktivnosti, ki ogrožajo varnost in jih lahko naredi
oseba, ki je poškodovana ali kdorkoli iz njene okolice (nekdo pomotoma ugasne svetilo in pride
do nezgode, ki ima za posledico poškodbo).
Poškodba pa je okvara zdravja, ki je nastala 24 do 48 ur po delovanju škodljivega dejavnika,
sicer gre za bolezen. Poškodba pri delu je poškodba zavarovanca, ki je posledica
neposrednega in kratkotrajnega mehanskega, fizikalnega ali kemičnega učinka, posledica hitre
spremembe položaja ali nenadne obremenitve telesa in drugih sprememb fiziološkega stanja
organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi
katere je zavarovanec zavarovan (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).
Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na opisani način, ki jo utrpi
zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na poti, da opravi
delovne naloge, da nastopi delo. Za poškodbo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je
neposredna ali izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela
oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Za poškodbo pri delu se šteje tudi
poškodba, povzročena na opisani način, ki jo utrpi zavarovanec ali delovni invalid v zvezi s
pravico do zdravstvenega varstva, če nastane na redni poti od stanovanja oziroma delovnega
mesta do kraja zdravniškega pregleda ali zdravljenja, v kraju in ob vračanju do kraja, v kraju ali
ob vračanju, če je bil spremljevalec, ali pa če je šel po protezo ali ortopedski pripomoček.
Iz definicije poškodbe na delu izhaja, da sta za priznavanje poškodb na delu pomembni dve
dejstvi: da je prišlo do okvare naglo – akutno in da je nastala okvara vezana na opravljanje
poklicne dejavnosti. Zaradi take definicije se tudi vse akutne zastrupitve prijavljajo kot poškodbe
na delu. Poškodbe na delu so tudi poškodbe, ki jih delavec utrpi pri opravljanju dela, na
katerega ni razporejen, vendar ga opravlja v interesu delodajalca, pri katerem je zaposlen, pri
prihodu na delo in odhodu z njega, če pri tem koristi najkrajšo pot, poškodbe, ki jih pretrpi na
poti zaradi izvrševanja službenih aktivnosti, pa tudi s pravico prerazporeditve na drugo delo,
prekvalifikacije ali dokvalifikacije, v zvezi s koriščenjem pravic iz zdravstvenega varstva, v
akcijah reševanja ob elementarnih nezgodah...
Poškodbe pa niso edine okvare zdravja, ki nastanejo v nezgodah. Nezgode in nenamerni
dogodki imajo za posledico lahko tudi bolezni, npr. novotvorba zaradi izpostavljenosti plinu
ali sevanju, infekcijska bolezen zaradi poškodbe z okuženim nožem ali psihosocialne
probleme, npr. post-travmatski stres sindrom. Zaradi tega je nujno, da se raziskovanje na
področju varnosti razširi na več tipov učinkov (poškodbe, bolezni, psihosocialni učinki) in več
tipov vzročnih mehanizmov (nezgode, medosebno nasilje, samomorilna dejanja).
Vzroki poškodb se ne seštevajo ampak množijo, tako, da en dejavnik potencira drugega in
rezultat je poškodba. Po drugi strani pa ne bo prišlo do poškodbe, če manjka eden od
pomembnih dejavnikov. Pogosta prepletenost različnih dejavnikov in njihovo medsebojno
delovanje prav tako otežuje definiranost pravega vzroka poškodbe. Večje število vzrokov vsake
poškodbe zahteva kompletno analizo vseh, od katerih je le eden dominanten in se običajno
jemlje kot edini vzrok poškodbe na delu.
Poškodbe na delu imajo socialno – medicinski in družbeno – ekonomski pomen, ker povzročajo
odsotnost z dela in s tem manjšo produktivnost na delu, pogosto invalidnost, celo izgubo
življenja, izplačilo nadomestila namesto plače, stroške zdravljenja, medicinske in poklicne
rehabilitacije in druge negativne posledice za posameznika, njegovo družino, delovno
organizacijo in družbo v celoti.
Vsaka poškodba predstavlja najprej fizično in psihično travmo za poškodovanega, številne
neprijetnosti povezane z medicinskimi posegi, materialno izgubo in zmanjšanje življenjske in
delovne zmožnosti. Ekonomske izgube družbe se lahko izkažejo kot izdatki zdravstvenega in
invalidskega zavarovanja (direktne izgube), škode za delovno organizacijo in izgube družbene
skupnosti (indirektne izgube).
ix