Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

delavec, da lahko kupi proizvode, ki zagotavljajo varnost njegovih otrok. Prav izdelki, ki
zagotavljajo večjo varnost v prometu, npr. otroški varnostni sedeži, so med njimi najdražji
(preglednica 4.1) ( b MacKay in Vincenten, 2012). Zato ne presenečajo rezultati slovenske
študije o stališčih staršev do uporabe in izposoje sedežev za novorojenčka, ki je pokazala,
da bi se družine z nižjim socialno ekonomskim položajem dvakrat pogosteje odločile za
izposojo sedeža in ne za nakup v primerjavi z bolj premožnimi družinami ( b Rok Simon,
2004).
4.2.4 Starejši ljudje
Poškodbe v prometu niso najpogostejši vzrok smrti starejših ljudi v nezgodah v Sloveniji,
vendar so starejši v nesorazmerno velikem deležu zastopani med smrtnimi žrtvami v
prometu (Bilban, 1997). Zaradi tega se pogosto zmotno misli, da starejši ljudje predstavljajo
grožnjo varnosti v cestnem prometu (Peden in sod., 2004). V resnici so starejši vozniki manj
pogosto povzročitelji težkih prometnih nezgod, večji delež smrtnih in težkih poškodb starih
voznikov pa je posledica njihove večje ranljivost zaradi naravnih procesov staranja, manjše
elastičnosti tkiv, osteoporoze in kroničnih obolenj (Bilban, 1997; Bilban, 2002; Morris in sod.,
2002; Zhang in sod., 2000). V Sloveniji umre v prometnih nezgod z motornimi vozili letno
povprečno 46 oseb, starejših od 64 let, največkrat kot osebe v avtomobilu in pešci.
Starejši vozniki niso udeleženi v težkih nezgodah zaradi tveganega vedenja ali zaradi slabih
razmer na cesti, temveč so vzrok pogosteje kognitivne motnje, zaradi katerih naredijo več
napak v situacijah, ki zahtevajo načrtovanje in reševanje problemov. S starostjo višje
mentalne sposobnosti, potrebne za vožnjo avtomobila slabijo, zato so starejši vozniki
pogosteje udeleženi v nezgodah, ki se zgodijo v bolj kompleksnih prometnih situacijah, npr. v
bočnih trčenjih v križišču zaradi neupoštevanja prednosti in nepravilnega zavijanja v levo.
(Daigneault in sod., 2002) Po drugi strani pa se starejši vozniki obnašajo v prometu bolj
varno: v večjem deležu uporabljajo varnostni pas kot mlajši vozniki in manj pogosto vozijo
pod vplivom alkohola ( a Rok Simon, 2004; Cook in sod., 2000; McGwin in Brown, 1999).
V prometu so starejši ljudje najbolj ranljivi kot pešci in kolesarji, saj imajo 7-9 krat večje
tveganje za smrtne poškodbe v primerjavi z vozniki in potniki v avtomobilu (Racioppi in sod.,
2004). Pri nas so pešci in kolesarji žrtve nesreč predvsem zaradi neustreznega ravnanja
voznikov motornih vozil (neprilagojena hitrost, alkoholiziranost), svojih napak, neustrezne
ureditve prometnih površin, prehodov za pešce, kolesarskih stez v naseljih in zunaj njih ter
pomanjkanja ukrepov umirjanja prometa (Resolucija o varnosti v cestnem prometu, 2006).
Pri starejših ljudeh se temu pridruži še pešanje nekaterih sposobnosti, zlasti vida, sluha,
kratkoročnega spomina, težave z ravnotežjem, podaljša se čas zaznave gibajočih se
predmetov in sposobnost razlikovanja barv. Podaljša se reakcijski čas in spremeni občutek
za globino koraka, zaradi česar je starejši človek počasnejši v zaznavi, sprejemanju odločitev
in reagiranju v prometni situaciji. (Daigneault in sod., 2002; Bilban in sod., 2009)
4.3. Nacionalne politike in ukrepi
Ukrepi, ki z dokazi podprto zmanjšujejo tveganje za smrtne poškodbe v prometu, vključujejo
vzpostavitev in uveljavljanje omejitev hitrosti glede na vrsto ceste; vzpostavitev in
uveljavljanje zakonodaje s področja prepovedi vožnje pod vplivom alkohola, uporabe
varnostnih pasov, otroških avtomobilskih sedežev in čelad; razvoj prometne infrastrukture,
vključno s fizično ločitvijo različnih vrst udeležencev v prometu; umirjanje prometa za
znižanje hitrosti v urbanih predelih; uvajanje standardov s področja varnosti avtomobilov in
opreme; vzpostavitev in uveljavljanje zakonodaje o uporabi luči na motornih vozilih v
dnevnem času; uvajanje sistema postopnega pridobivanja vozniškega dovoljenja za voznike
začetnike (WHO, 2010).
27