Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS
Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS
Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
delavec, da lahko kupi proizvode, ki zagotavljajo varnost njegovih otrok. Prav izdelki, ki<br />
zagotavljajo večjo varnost v prometu, npr. otroški varnostni sedeži, so med njimi najdražji<br />
(preglednica 4.1) ( b MacKay in Vincenten, 2012). Zato ne presenečajo rezultati slovenske<br />
študije o stališčih staršev do uporabe in izposoje sedežev za novorojenčka, ki je pokazala,<br />
da bi se družine z nižjim socialno ekonomskim položajem dvakrat pogosteje odločile za<br />
izposojo sedeža in ne za nakup v primerjavi z bolj premožnimi družinami ( b Rok Simon,<br />
2004).<br />
4.2.4 Starejši ljudje<br />
Poškodbe v prometu niso najpogostejši vzrok smrti starejših ljudi v nezgodah v <strong>Sloveniji</strong>,<br />
vendar so starejši v nesorazmerno velikem deležu zastopani med smrtnimi žrtvami v<br />
prometu (Bilban, 1997). Zaradi tega se pogosto zmotno misli, da starejši ljudje predstavljajo<br />
grožnjo varnosti v cestnem prometu (Peden in sod., 2004). V resnici so starejši vozniki manj<br />
pogosto povzročitelji težkih prometnih nezgod, večji delež smrtnih in težkih poškodb starih<br />
voznikov pa je posledica njihove večje ranljivost zaradi naravnih procesov staranja, manjše<br />
elastičnosti tkiv, osteoporoze in kroničnih obolenj (Bilban, 1997; Bilban, 2002; Morris in sod.,<br />
2002; Zhang in sod., 2000). V <strong>Sloveniji</strong> umre v prometnih nezgod z motornimi vozili letno<br />
povprečno 46 oseb, starejših od 64 let, največkrat kot osebe v avtomobilu in pešci.<br />
Starejši vozniki niso udeleženi v težkih nezgodah zaradi tveganega vedenja ali zaradi slabih<br />
razmer na cesti, temveč so vzrok pogosteje kognitivne motnje, zaradi katerih naredijo več<br />
napak v situacijah, ki zahtevajo načrtovanje in reševanje problemov. S starostjo višje<br />
mentalne sposobnosti, potrebne za vožnjo avtomobila slabijo, zato so starejši vozniki<br />
pogosteje udeleženi v nezgodah, ki se zgodijo v bolj kompleksnih prometnih situacijah, npr. v<br />
bočnih trčenjih v križišču zaradi neupoštevanja prednosti in nepravilnega zavijanja v levo.<br />
(Daigneault in sod., 2002) Po drugi strani pa se starejši vozniki obnašajo v prometu bolj<br />
varno: v večjem deležu uporabljajo varnostni pas kot mlajši vozniki in manj pogosto vozijo<br />
pod vplivom alkohola ( a Rok Simon, 2004; Cook in sod., 2000; McGwin in Brown, 1999).<br />
V prometu so starejši ljudje najbolj ranljivi kot pešci in kolesarji, saj imajo 7-9 krat večje<br />
tveganje za smrtne poškodbe v primerjavi z vozniki in potniki v avtomobilu (Racioppi in sod.,<br />
2004). Pri nas so pešci in kolesarji žrtve nesreč predvsem zaradi neustreznega ravnanja<br />
voznikov motornih vozil (neprilagojena hitrost, alkoholiziranost), svojih napak, neustrezne<br />
ureditve prometnih površin, prehodov za pešce, kolesarskih stez v naseljih in zunaj njih ter<br />
pomanjkanja ukrepov umirjanja prometa (Resolucija o varnosti v cestnem prometu, 2006).<br />
Pri starejših ljudeh se temu pridruži še pešanje nekaterih sposobnosti, zlasti vida, sluha,<br />
kratkoročnega spomina, težave z ravnotežjem, podaljša se čas zaznave gibajočih se<br />
predmetov in sposobnost razlikovanja barv. Podaljša se reakcijski čas in spremeni občutek<br />
za globino koraka, zaradi česar je starejši človek počasnejši v zaznavi, sprejemanju odločitev<br />
in reagiranju v prometni situaciji. (Daigneault in sod., 2002; Bilban in sod., 2009)<br />
4.3. Nacionalne politike in ukrepi<br />
Ukrepi, ki z dokazi podprto zmanjšujejo tveganje za smrtne poškodbe v prometu, vključujejo<br />
vzpostavitev in uveljavljanje omejitev hitrosti glede na vrsto ceste; vzpostavitev in<br />
uveljavljanje zakonodaje s področja prepovedi vožnje pod vplivom alkohola, uporabe<br />
varnostnih pasov, otroških avtomobilskih sedežev in čelad; razvoj prometne infrastrukture,<br />
vključno s fizično ločitvijo različnih vrst udeležencev v prometu; umirjanje prometa za<br />
znižanje hitrosti v urbanih predelih; uvajanje standardov s področja varnosti avtomobilov in<br />
opreme; vzpostavitev in uveljavljanje zakonodaje o uporabi luči na motornih vozilih v<br />
dnevnem času; uvajanje sistema postopnega pridobivanja vozniškega dovoljenja za voznike<br />
začetnike (WHO, 2010).<br />
27