Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

med 15. in 44. letom, pri čemer je CO drugi najpogostejši vzrok za nenamerne zastrupitve
odraslih. Sorazmerno pogoste so te zastrupitev tudi pri majhnih otrocih, ki imajo višji bazalni
metabolizem in potrebo tkiv po kisiku in so zato bolj dovzetni za zastrupitev s CO (Liebelt,
1999).
003
003
002
002
001
001
000
Št. hosp./100000
Št. umrlih/100.000
0-6 7-14 15-19 20-29 30-44 45-64 65-74 75+
Starost (v letih)
Slika 6.7. Stopnja
umrljivosti in
hospitalizacije (na
100.000) zaradi
zastrupitve z CO po
starosti, Slovenija,
2006-2010.
(Vir: Baza podatkov o
umrlih in Podatkovna
zbirka o bolnišničnih
obravnavah zaradi
zastrupitev, obe IVZ)
Breme zaradi zastrupitev s CO je opazno večje pri moških, saj imajo le-ti skoraj 6 krat višjo
umrljivost in 1,6 krat višjo incidenco zastrupitev, zdravljenih v bolnišnici, kot ženske, kar
poročajo tudi v drugih državah (Harduar-Morano in Watkins, 2011; Iqbal in sod., 2012). To
razlagajo s pogostejšo izpostavljenostjo moških tveganemu vedenju, npr. delu z orodji in
napravami na bencin ali dizelsko gorivo ter dejstvu, da imajo moški večje število eritrocitov,
zato razvijejo simptome pri višjih koncentracijah CO, posledica pa so težje zastrupitve
(WebMD, 2012).
Povečano število zastrupitev je povezano s kurilno sezono (jesen/zima) (Harduar-Morano in
Watkins, 2011; Graber in sod., 2007). Nezgodne zastrupitve najpogosteje nastanejo zaradi
slabo vzdrževanih peči na drva in premog, kaminov, plinskih štedilnikov, plinskih gorilnikov
za ogrevanje prostorov in vode, zaradi slabega prezračevanja prostorov, prižganih
avtomobilov, ki jih ljudje pustijo v garaži in neustrezne uporabe prenosnih generatorjev, CO
pa nastaja tudi med požarom (Iqbal in sod., 2012; CDC, 2011). Pri nas sta dve tretjini smrti
zaradi zastrupitev s CO posledica naključne izpostavljenosti plinu, tretjina pa zaradi
izpostavljenosti nenadzorovanemu ognju v zgradbi, podobno velja tudi za zastrupljence,
zdravljene v bolnišnici. Večina nenamernih zastrupitev se zgodi doma, manjši delež pa na
delovnem mestu in drugih javnih površinah (Iqbal in sod., 2012; CDC, 2011).
6.3 . Nacionalne politike in ukrepi
Prednostno področje: Krepitev duševnega zdravja
Akutne zastrupitve z alkoholom, nedovoljenimi drogami in psihotropnimi zdravili odsevajo
duševno zdravje prebivalcev Slovenije in razširjenost bolezni odvisnosti, ko se soočamo z
nadpovprečno porabo čistega alkohola na odraslega prebivalca, z visokim deležem
mladostnikov, ki redno uživajo alkoholne pijače in se opijajo, visokim deležem mlajših
odraslih med uživalci prepovedanih drog in več kot desetino odraslih prebivalcev, ki so morali
v zadnjih letih omejiti svoje dejavnosti in celo izostati z dela zaradi različnih duševnih težav
(Hibell in sod., 2012; (Drev in sod., 2012; Bajt, 2007; Jeriček Klanšček in sod., 2009). Zato je
63