Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

6 ZASTRUPITVE
Mateja Rok Simon, Maja Zorko, Lucija Perharič, Ada Hočevar Grom, Nataša Delfar
6.1 Uvod
V Sloveniji so akutne zastrupitve tretji vzrok umrljivosti zaradi nenamernih poškodb,
zastrupitve brez smrtnega izida pa so še številčnejše in so pomemben vzrok zmanjšane
zmožnosti in/ali invalidnosti (WHO, 2004). Vsako leto beležimo čedalje več klicev v
informacijsko konzultacijsko službo v Centru za zastrupitve (CZ) (Perharič in sod., 2010) in
obravnav v službah nujne medicinske pomoči zaradi nenamernega zaužitja toksičnih snovi.
Zastrupitve so posledica širokega spektra substanc, od zdravil, kemikalij, plinov, do alkohola
in drog, saj je vsaka substanca lahko toksična in povzroča poškodbo ali smrt celic, če se
zaužije v dovolj veliki količini (Baker, 1992). Teža zastrupitve je odvisna od narave snovi,
odmerka, koncentracije, načina vnosa substance, trajanja izpostavljenosti, dovzetnosti
zastrupljenca in hitrosti nujne medicinske pomoči, ki ukrepa v smeri zmanjšanja absorpcije
ali nevtralizacije toksične snovi.
Umrljivost zaradi zastrupitev lahko zmanjšamo s strategijami, ki vključujejo nadzor nad
dejavniki tveganja v ožjem in širšem okolju (zrak, voda, hrana, predmeti splošne rabe,
odpadki), izobraževanje, ukrepe za boljšo varnost v okolju in varnost proizvodov
(upoštevanje navodil za uporabo, uporaba varnostne opreme, otrokom varna embalaža,
pakiranje zdravil v manjših odmerkih, varno shranjevanje in odlaganje snovi, detektorji za
plin), toksikovigilanco, ustanovitev centrov za zastrupitve ter nadzor nad izvajanjem
predpisov vključno z omejevanjem dostopnosti do alkohola in prepovedanih drog (Sethi,
2008; IVZ, 2007).
Poglavje prikazuje akutne nenamerne zastrupitve, njihove vzroke, skupine prebivalstva, ki
nosijo največje breme, trende ter nacionalne politike in ukrepe za preprečevanje zastrupitev,
ne obravnava pa zastrupitev s hrano.
6.2 Breme zaradi zastrupitev
6.2.1 Umrljivost, obolevnost in trendi
V Sloveniji so zastrupitve tretji najpomembnejši vzrok za izgubo zdravih let življenja, kar
poročajo tudi v drugih evropskih državah (WHO, 2004). Vsako leto zaradi nezgodnih
zastrupitev umre 66 ljudi, v bolnišnico pa jih je sprejetih 285. Umrljivost je najvišja med
mladimi (20-29 let) in med 50. in 64. letom, moški pa umirajo 5 krat pogosteje kot ženske.
Mladi ljudje med 15. in 44. letom izgubijo tudi največ zdravih let življenja (disability adjusted
life year – DALY 14 ) zaradi zastrupitev, večino zaradi prezgodnje umrljivosti (WHO, 2004;
WHO, 2006) (slika 6.1).
V državah Eur-A 15 prezgodnja umrljivosti (0-64 let) zaradi nenamernih zastrupitev raste
(R 2 =0,80), medtem ko v Sloveniji trend ni statistično značilen. Ne gre pa prezreti, da se je po
14 DALYs je izračunala SZO z uporabo starostno specifične umrljivosti, prevalence bolezni brez smrtnega izida, v presečnih
študijah ocenjene telesne in kognitivne zmanjšane zmožnosti, splošnega zdravstvenega stanja in epidemioloških podatkov o
glavnih vzrokih zmanjšane zmožnosti v vsaki državi.
15 Eur-A so evropske države z nizko umrljivostjo otrok in odraslih: Andora, Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska,
Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Islandija, Irska, Izrael, Italija, Luksemburg, Malta, Monako, Nizozemska, Norveška,
Portugalska, San Marino, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, V.Britanija
56