Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

evropskih držav tudi kažejo, da so ukrepi za preprečevanje poškodb mladih uspešnejši, če
mlade že od začetka vključimo v načrtovanje in izvajanje ukrepov, uporabimo njihove ideje in
znanje. (Lowe in sod., 2008) Glede na očitne razlike v vedenju med spoloma bi morali
načrtovati ukrepe specifično na spol, saj moški pogosteje razmišljajo o možnih prednostih in
ugodnostih tveganega vedenja, ne pa o škodljivih posledicah, pogosteje vozijo pod vplivom
alkohola, in so nagnjeni k navzven usmerjenemu tveganemu vedenju, kot je agresivna
vožnja (Kumpula in Paavola, 2008).
Prednostno področje: Preprečevanje poškodb otrok v prometu
V okviru evropske iniciative je bila izdelana ocena o varnosti otrok v Sloveniji, ki povzema
uspešnost slovenskih politik in ukrepov na nacionalni ravni pri zagotavljanju varnosti otrok in
mladostnikov ( a MacKay in Vincenten, 2012). Ocena temelji na pregledu z dokazi podprtih
politik dobre prakse v Sloveniji do julija 2011, ki zagotavljajo varnost otrok in mladostnikov,
vključujoč specifična okolja nastanka nenamernih poškodb, oceni vodenja in zavezanosti za
ukrepanje, ter oceni obsega človeških in finančnih virov za delovanje na področju
problematike poškodb. Ocenjeno je bilo, da je bila Slovenija uspešna na področju
zagotavljanja varnosti otrok in mladostnikov v prometu, vključno z varnostjo na
mopedu/skuterju, varnostjo pešcev in kolesarjev, dodatni ukrepi pa so potrebni na področju
varnosti otrok kot potnikov v avtomobilu. Za izboljšanje varnosti otrok kot potnikov v
avtomobilu se priporoča uvedba zakonodaje, ki bi določala uporabo otroških sedežev, v
katerih otrok sedi v nasprotni smeri od smeri vožnje do starosti štirih let, ter uvedba določbe,
da otroci sedijo na zadnjem sedežu motornega vozila do starosti 13 let ( a MacKay in
Vincenten, 2012).
Predvsem se priporoča razvoj dodatnih programov za izboljšanje osveščenosti in zavedanja
javnosti o tveganjih za poškodbe otrok v prometu in o učinkovitih preventivnih ukrepih
( a MacKay in Vincenten, 2012). V zadnjih desetih letih je bilo izvedenih precej ukrepov in
programov na področju varnosti otrok kot potnikov v avtomobilu. Leta 2004 je M. za delo,
družino in socialne zadeve začelo projekt, s katerim so želeli izboljšati dostopnost družin do
ustreznega otroškega avtomobilskega sedeža za novorojenčka tako, da so ga vključili v
variante zavitkov za novorojenčka (M. za delo, 2012). Na ta način so vsi starši novorojenčkov
dobili možnost, da kvaliteten in varen sedež nabavijo pod ugodnimi pogoji. Žal se je
učinkovitost tega ukrepa z leti močno zmanjšala, saj se je čedalje manjši delež družin odločil
za prevzem zavitka za novorojenčka, pač pa so se raje odločali za enkratni denarni
prejemek, ki je trenutno tudi edina možnost pomoči ob rojstvu otroka.
Od leta 2005 pod okriljem Javne agencije za varnost v prometu poteka projekt »Pasavček«
za promocijo pripenjanja otrok v avtomobilu. V njem sodelujejo otroci iz vrtčevskih skupin in
oddelkov prve triade osnovne šole in njihovi starši, za njihove učitelje in vzgojitelje so bila
organizirana posebna izobraževanja, vsako leto pa se izvede tudi opazovanje dejanske
pripetosti v prometu na različnih vrstah cest (JAZVP, 2012). V okviru projekta »Prva vožnja,
varna vožnja« se izvajajo usposabljanja medicinskega osebja v porodnišnicah po Sloveniji, ki
svetujejo staršem o varni vožnji otrok in uporabi otroških varnostnih sedežev, v nekaterih
porodnišnicah pa lahko prikažejo tudi pravilno uporabo varnostnega sedeža za dojenčke na
posebnem demonstracijskem sedežu (Izola, Ptuj, Postojna, Murska Sobota in Novo mesto)
(JAZVP, 2012). Več let je bila v Izoli organizirana tudi izposoja otroških sedežev pod
ugodnimi pogoji, ki je s stališča države bolj ekonomična kot »kupovanje« sedežev v zavitkih
za novorojenčka. V programu izposoje določeno število sedežev kroži med populacijo družin
z novorojenčkom, za družino izposoja predstavlja nizek strošek, starši dobijo informacijo o
pravilni uporabi sedeža, izrabljeni sedeži pa se stalno nadomeščajo z novimi, kar zagotavlja
ustrezno varnost otrok. Pri nas bi se za organizirano izposojo sedeža za novorojenčka
odločilo 46% staršev, predvsem iz družin z nižjim socialno ekonomskim položajem ( b Rok
Simon, 2004). Tak program se je izkazal za učinkovitega v skandinavskih državah, saj so s
tem povečali tudi delež družin, ki so uporabljale sedež v kasnejših starostih otroka (Lindqvist,
1993).
30