Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

Št. hosp./100.000
ter poveča priljubljenost v družbi, za katero velja zmotno prepričanje, da v njej vsi pijejo
alkoholne pijače. Pitje alkohola in uporaba prepovedanih drog lahko tudi pomagata mladim,
da se sprostijo in se bolje spopadajo z različnimi zahtevami in težavami. Pri tem so takojšnji
želeni učinki alkohola in drog za mlade zelo privlačni in prevladajo nad strahom pred
neželenimi kratko in dolgoročnimi posledicami, npr. težave v šoli, nenačrtovane in
nezaščitene spolne aktivnosti, destruktivno vedenje, nezgode, nasilje. (Perkins, 2002;
Schmidt, 2001; Engels in Bogt, 2001) Na pitje alkohola in uporabo nedovoljenih drog med
mladimi poleg različnih socialnih dejavnikov vplivajo tudi osebna prepričanja in cilji,
značilnosti družine in družbe (Schulenberg in Maggs, 2002). V Sloveniji izstopa predvsem
pitje alkoholnih pijač, ki je družbeno najbolj sprejemljivo.
Alkohol
Za razliko od večine evropskih držav se je pri nas v letih 2003-2011 povečal delež
šestnajstletnikov, ki so v zadnjem letu pili alkoholne pijače s 83% na 87%, povečal pa se je
tudi delež tistih, ki so se opijali z zaužitjem 5 ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti s 44%
na 53%, pri čemer je trend rasti izrazitejši pri dekletih (Hibell in sod., 2012). V novejši študiji
med študenti 4. letnika Ljubljanske univerze (povprečna starost 24 let) ugotavljajo, da je v
zadnjem letu pilo alkoholne pijače 92% študentov, po vpisu na univerzo pa je več študentov
povečalo pitje alkoholnih pijač, kot jih je pitje zmanjšalo (Korač in sod., 2009).
Opijanje in redno uživanje alkoholnih pijač med slovenskimi mladostniki je povezano tudi s
socialno ekonomskim položajem družine in akademsko orientacijo mladostnikov. Večji delež
mladostnikov, ki se opijajo oz. redno pijejo alkoholne pijače, je med tistimi, ki imajo enega ali
oba starša nezaposlena in med mladostniki, ki imajo slabši učni uspeh oz. obiskujejo srednjo
šolo z manj zahtevnim programom (Kovše in Hočevar, 2011).
Povečanemu uživanju alkohola in opijanju med mladimi sledijo trendi zdravstvenih posledic
takega početja. Vsako leto je zaradi akutnih zastrupitev z alkoholom na zdravljenje v
bolnišnico sprejetih 232 mladih (15-29 let). V vseh starostih stopnja hospitalizacije zaradi
zastrupitve z alkoholom raste, še posebno izrazito po letu 2003 (R 2 15-19= 0,72); R 2 25-29= 0,71).
Najbolj izstopajo mladostniki (15-19 let), ki imajo 4 krat višjo stopnjo hospitalizacije v
primerjavi z mladimi med 20. in 24. letom in 6 krat višjo v primerjavi z mladimi v starosti 25-
29 let. Fantje so nekoliko pogosteje sprejeti v bolnišnico kot dekleta, stopnja hospitalizacije
pa po letu 2003 raste statistično značilno le pri prvih (R 2 15-19= 0,90) (slika 6.3). Za mlade
okrog 18. leta starosti je značilna tudi uporaba več drog hkrati ob eni priložnosti, kjer gre za
uporabo kombinacij alkohola, nedovoljenih drog in pomirjeval, razširjenost pa je večja med
fanti (Štokelj in sod., 2012).
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
15-19 M
15-19 Ž
20-24
25-29
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Slika 6.3. Stopnja
hospitalizacije (na
100.000) zaradi
zastrupitve z
alkoholom po starosti
(15-29 let), Slovenija,
1997-2010.
(Vir: Podatkovna
zbirka o bolnišničnih
obravnavah zaradi
zastrupitev, IVZ)
58