Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

prepoveduje tudi prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne
pijače, osebam, mlajšim od 18 let. Omejeno je oglaševanje alkoholnih pijač prek medijev in
na drugih z zakonom določenih nosilcih, razen če gre za alkoholne pijače, ki vsebujejo do
vključno 15 vol.% alkohola. Kljub ukrepom za zmanjšanje dostopnosti alkohola mladim, pa
so šestnajstletniki ocenili dostopnost do sladkih gaziranih pijač z alkoholom kot »zelo« ali
»precej lahko« v 76% oz. do piva v 80%, v zadnjem mesecu pa so jih nabavili v trgovini v
16% oz 18%, v baru ali diskoteki pa v 31% oz. 35% primerov (Hibell in sod., 2012). Iz teh
podatkov je jasno, da je potrebno okrepiti nadzor nad izvajanjem že sprejetih ukrepov ter
uvesti nove pristope.
Ukrepe za omejevanje porabe in dostopa mladih do alkohola je potrebno nadalje
dopolnjevati s preventivnimi programi, ki se bodo poleg informiranja in izobraževanja mladih
o učinkih alkohola in njegovih potencialnih škodljivostih, dotaknili tudi pivske kulture splošne
javnosti, da bo postalo opijanje socialno nesprejemljivo, v razvoj in izvajanje programov pa
morajo biti vključeni tudi starši (DCSF, 2008). Ponuditi je treba lahko dostopne zdrave
alternative, nasvete za zgodnje odkrivanje škodljive rabe alkohola in programe pomoči,
krepitev varovalnih dejavnikov (socialnih veščin, zdravljenja bolezni odvisnosti…),
ozaveščanje mladih o zakonodaji na področju problematike alkohola, programe za starše o
vzgoji, krepitvi občutka varnosti in postavljanju meja ter programe pomoči otrokom oseb,
odvisnih od alkohola. Za zmanjševanje problematike so ključni tudi ukrepi omejevanja
različnih oblik tržnega komuniciranja alkohola (npr. umeščanje izdelkov, pospeševanje
prodaje) (Babor in sod., 2010). Glede na to, da je alkohol dejavnik tveganja za poškodbe,
hkrati pa tudi za druge akutne in kronične bolezni, bodo učinkovite preventivne strategije za
zmanjševanje škodljive rabe alkohola zmanjšale obolevnost in umrljivost zaradi mnogih
vzrokov in bolezni (Sethi in sod., 2006).
V Evropski uniji so temeljne usmeritve na področju prepovedanih drog podane v dveh
temeljnih političnih dokumentih: Strategiji EU na področju drog 2013 – 2020 (Strategija EU,
2012) in izvedbenem Akcijskem načrtu EU za boj proti drogam (v pripravi). Ob upoštevanju
obeh dokumentov, zakonodaje s tega področja, resornih ukrepov in aktivnosti ter vseh
relevantnih in znanstveno preverljivih podlag je treba v Sloveniji sprejeti nov Nacionalni
program na področju drog z akcijskim načrtom, v katerem bodo opredeljeni politika in cilji za
obdobje 2013 - 2020 ter glavna področja delovanja. Trenutno se izvajajo aktivnosti in ukrepi
skladno z veljavno Resolucijo o nacionalnem programu na področju drog, s katero so
določena glavna področja delovanja: razvoj informacijskega sistema, zmanjševanje
povpraševanja po drogah (s pomočjo preventive, zmanjševanja škode zaradi uporabe drog,
zdravljenja in socialne obravnave, civilne družbe), preprečevanje ponudbe drog (s pomočjo
kaznovalne politike, sodelovanja policije, carine in pravosodja na področju organiziranega
kriminala v povezavi z drogami, dejavnosti proti pranju denarja), problematika sintetičnih
drog, pospeševanje mednarodnega sodelovanja, usklajevanje na različnih ravneh,
vrednotenje programov, raziskovalno delo in izobraževanje (Resolucija o nacionalnem
programu na področju drog, 2004).
Zmanjševanje povpraševanja po drogah pokriva dejavnosti na različnih ravneh preventive od
začetnega odvračanja od uporabe drog pri vseh starostnih skupinah, pa vse do
zmanjševanja negativnih zdravstvenih in socialnih posledic uporabe drog, zdravljenja,
socialne obravnave in ponovne socialne vključitve oseb, nekdaj odvisnih od drog, v družbo
(Resolucija o nacionalnem programu na področju drog, 2004). Na tem področju veljajo
prednostne naloge, ki so bile opredeljene že v Strategiji EU na področju drog 2005-2012, in
sicer lažja dostopnost do preventivnih programov, večanje učinkovitosti preventivnih
programov, razvoj programov zgodnjega posredovanja za mlade, ki eksperimentirajo s
psihoaktivnimi snovmi, in razvoj raznovrstnih usmerjenih programov zdravljenja.Za
koordinacijo področja drog sta zadolžena Ministrstvo za zdravje in Komisija Vlade RS za
droge, ki usklajuje izvajanje ukrepov na področju desetih resorjev (Hren, 2012). Že pred
desetletjem je bil vzpostavljen tudi Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih
psihoaktivnih snovi, v katerem sodelujejo ključne ustanove in nevladne organizacije.
65