Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

Lyons in sod., 2003) V Sloveniji trenutno nimamo podatkov o razlikah v umrljivosti in
obolevnosti otrok zaradi zastrupitev glede na socialno ekonomski položaj družine.
6.2.4 Odrasli in zdravila
Zastrupitve z zdravili so najpogostejše nenamerne zastrupitve pri odraslih v Sloveniji, kar
opažajo tudi v drugih državah (Chien in sod., 2011). Po podatkih Registra zastrupitev je
skoraj dve tretjini nenamernih zastrupitev z zdravili posledica zlorabe (vendar ne za
samomorilne namene) in tretjina zastrupitev zaradi nenamernega predoziranja. (Brvar in
Možina, 2008)
Vsako leto je zaradi nenamernih zastrupitev z zdravili hospitaliziranih povprečno 80 odraslih
po 30. letu starosti, kar je 39% hospitalizacij odraslih zaradi vseh nenamernih zastrupitev.
Zastrupitve z zdravili so najpogostejše pri odraslih po 64. letu, s starostjo pa delež teh
zastrupitev med vsemi zastrupitvami raste in znaša med 65. in 74. letom starosti 43%, po 75.
letu pa kar 64% nenamernih zastrupitev. To se razlaga s slabšo izobraženostjo starejših
ljudi, ki težje sledijo navodilom za jemanje zdravil, hkrati jemljejo več zdravil zaradi številnih
kroničnih obolenj, kar vse povečuje tveganje za zastrupitve z zdravili (Chien in sod., 2011).
Pri ženskah je delež zastrupitev z zdravili v vseh starostih izrazito višji kot pri moških.
1,6
SHR (/100.000 preb.)
1,4
1,2
1
0,8
0,6
0,4
0,2
0
Moški
Ženske
R² = 0,3505
R² = 0,1208
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Slika 6.5.
Standardizirana
stopnja hospitalizacije
(/100.000 preb.) (SHR)
zaradi zastrupitev z
benzodiazepini (T42.4)
po spolu, Slovenija,
1997-2010.
(Vir: Podatkovna zbirka
o bolnišničnih
obravnavah zaradi
zastrupitev, IVZ)
* drseče 3 letno
povprečje stopnje
hospitalizacije
Med zastrupitvami z zdravili prevladujejo zastrupitve s psihotropnimi zdravili, kar se kaže pri
obeh spolih. Izstopajo predvsem zastrupitve z benzodiazepini in antipsihotiki, kar potrjujejo
tudi podatki Registra zastrupitev (Grenc, 2009). To ne preseneča, saj so zdravila z
delovanjem na živčevje med najpogosteje predpisovanimi zdravili v Sloveniji, med temi pa je
največ psiholeptikov, anksiolitikov, in predvsem benzodiazepinov (Pečar-Čad in Hribovšek,
2010).
Zastrupitve z benzodiazepini so bistveno pogostejše pri ženskah, ki imajo v starosti 45-74 let
celo dvakrat višje stopnje hospitalizacije kot moški. Pri ženskah je zaskrbljujoč tudi
naraščajoči trend zastrupitev z benzodiazepini po letu 2005 (R 2 = 0,88), medtem ko pri
moških trend ni izrazit (slika 6.5). Pogoste zastrupitve z benzodiazepini kažejo na obsežno
predpisovanje, lahko dostopnost in verjetno pogosto zlorabljanje zdravil zaradi hitrega
razvoja odvisnosti (Brvar in Možina, 2008; Green in sod., 2005; Zupančič, 1998), s čimer
razlagajo tudi rastoči trend teh zastrupitev (Chien in sod., 2011; Coben in sod., 2010).
Pogostejše zastrupitve z benzodiazepini pri ženskah so verjetno odraz večje uporabe
oziroma zlorabe teh zdravil pri ženskah (Gosar in sod., 1984; Petrovic in sod., 2002). Avtorji
navajajo, da so bili tipični uporabniki benzodiazepinov ženske s tesnobo, mejnimi
osebnostnimi motnjami in nagnjenostjo k odvisnosti od alkohola (Petrovic in sod., 2002),
medtem ko drugi povezujejo zlorabljanje benzodiazepinov z osebnostnimi lastnostmi,
61