Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

značilnimi za ženske, kot so občutljivost, negotovost, pasivnost, nezrelost, pomanjkanje
samozadostnosti (Sweizer in sod., 1998; Monras in sod., 2008).
Po 65. letu starosti se zastrupitvam s psihotropnimi zdravili, pridružijo še zastrupitve s
hematološkimi zdravili (antikoagulansi) in zdravili, ki delujejo na srce in ožilje (srčni glikozidi
in zdravila podobnega učinka), ki po 75. letu starosti postanejo najpogostejše zastrupitve z
zdravili. Razlike med spoloma niso velike, razen po 75. letu starosti, ko so pri ženskah te
zastrupitve precej pogostejše. Poleg nepravilnega jemanja zdravil, so pri starejših ljudeh
zastrupitve z zdravili lahko posledica drugačne oz. počasnejše presnove ali zmanjšane
sposobnosti izločanja, zaradi česar pride do kopičenja zdravila v telesu, ali neželenih
interakcij zaradi jemanja večjega števila zdravil (Chien in sod., 2011; Gorup, 2005; Fortuna in
Perharič, 2002), ki so v praksi pogosto obravnavane nezadostno (Bergk in sod., 2004).
6.2.5 Zastrupitve z ogljikovim monoksidom
Visoka umrljivost zaradi zastrupitev z ogljikovim monoksidom (CO) je resen izziv za javno
zdravje v večini evropskih držav in v Sloveniji. Vodilni vzrok za zastrupitve s CO je samomor,
sledita pa naključna izpostavljenost plinu in izpostavljenost nenadzorovanemu ognju v
zgradbi. Slovenija se uvršča med evropske države z visoko umrljivostjo zaradi zastrupitev s
CO in z visokim deležem samomora, kot vzroka za te zastrupitve. (Braubacher in sod., 2012)
3,00
2,50
2,00
1,50
1,00
0,50
0,00
SHR vse starosti
SDR vse starosti
R² = 0,8766
R² = 0,7741
19971998199920002001200220032004200520062007200820092010
Slika 6.6.
Standardizirana
stopnja umrljivosti
(SDR) in hospitalizacije
(SHR) (na 100.000)
zaradi nenamernih
zastrupitve z CO,
Slovenija, 1997-2010.
(Vir: Baza podatkov o
umrlih in Podatkovna
zbirka o bolnišničnih
obravnavah zaradi
zastrupitev, obe IVZ)
* drseče 3 letno
povprečje stopnje
umrljivosti in
hospitalizacije
Zaradi nenamernih zastrupitev s CO pri nas vsako leto umre povprečno 9 ljudi, 37 pa se jih
zdravi v bolnišnici. Zaskrbljujoče je, da od leta 1997 dalje močno narašča stopnja bolnišnično
obravnavanih zastrupitev s CO, ob sicer padajočem trendu umrljivosti (slika 6.6). Izraziti
vrhovi stopnje hospitalizacije v letih 2003, 2005 in 2010 odsevajo predvsem porast števila
zastrupitev med mlajšimi odraslimi in skupnega števila zastrupitev. Za primerjavo so v
enakem obdobju v Združenih državah Amerike (ZDA) zabeležili padajoči trend hospitalizacij
zaradi nenamernih zastrupitev s CO (Iqbal in sod., 2012).
S CO se lahko zastrupi vsak, posebno ranljivi pa so ljudje s kroničnimi boleznimi srca,
boleznimi dihal in anemijo ter majhni otroci (EPA, 2009). Pri starejših ljudeh so taka kronična
obolenja pogosta, zato imajo večje tveganje, da bodo umrli zaradi zastrupitve z CO (CDC,
2007), kar potrjujejo tudi naši podatki. Umrljivost zaradi zastrupitve s CO narašča s starostjo
po 45. letu, medtem ko so primeri smrtnih zastrupitev mladostnikov in otrok zgolj posamični
(slika 6.7). Poleg tega si starejši ljudje verjetno simptome zastrupitve pogosteje napačno
razlagajo, da gre za simptome viroze ali utrujenost, to pa vodi v težje zastrupitve in višjo
smrtnost (Harduar-Morano in Watkins, 2011). Nasprotno pa stopnja hospitalizacije kaže vrh
62