Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

ivalni pogoji so tesno povezani z manjšo kvaliteto življenja in slabšim zdravstvenim stanjem
(Hočevar Grom in sod., 2010), starejšim onemogočajo tudi zdravo prehranjevanje in
vzdrževanje telesnih zmožnosti ali spremembe bivalnega okolja in zmanjšujejo njihovo
udeležbo v zdravstvenih programih. Za izboljšanje kvalitete življenja starejših je vlada
sprejela Strategijo varstva starejših do leta 2010 in akcijski načrt, ki opredeljuje
medsektorsko sodelovanje in izvajanje nalog na področju raziskovanja, oblikovanje in
izvajanje programov za krepitev zdravja, doseganje zdrave starosti in aktivnega načina
življenja starejših, izboljšanje dostopnosti do zdravljenja in omogočanje daljšega
samostojnega življenja v domačem okolju ter multidisciplinarno oskrbo na domu ali v
inštitucijah. Ministrstvo za zdravje ima ključno vlogo pri spodbujanju raziskav o individualnih
in družbenih varovalnih dejavnikih in dejavnikih tveganja življenjskega sloga pri starejših, o
vzrokih za nepravične neenakosti v zdravju med starejšimi ter med starejšimi in drugimi
starostnimi skupinami, o kvaliteti življenja starejših ter o zdravstvenem stanju starejših oseb
in njihovih potrebah. Na ravni političnega delovanja Ministrstvo za zdravje udejanja izvajanje
koncepta »zdravje v vseh politikah« kot enega ključnih ukrepov za ohranjanje, krepitev
zdravja in zmanjševanje razlik v zdravju starejših (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2012). Med
drugim je v sodelovanju s sektorjem socialnega varstva zadolženo za širitev in izboljšanje
dostopnosti do zdravljenja in obravnave na domu ter ponovno vzpostavitev geriatrične
dejavnosti v Sloveniji (Strategija varstva starejših, 2006). Žal Svet za solidarno sožitje
generacij in kakovostno staranje prebivalstva v svojem poročilu o realizaciji nalog strategije
ugotavlja, da se cilji strategije prepočasi realizirajo, usmeritve strategije pa se po posameznih
resorjih vedno ne upoštevajo ali vsaj ne v predvidenem obsegu (Poročilo o realizaciji
strategije, 2009), poleg tega bi bilo že pred nekaj leti treba pripraviti novo strategijo in akcijski
načrt za obdobje po letu 2010.
K zmanjšanju pogostosti padcev in z njimi povezanih poškodb so pomembno prispevala
določila Strategije vlade na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012,
ki na področju krepitve zdravega življenjskega sloga s poudarkom na telesni dejavnosti
prebivalstva nad 65. letom starosti predvidevajo vzpostavitev nacionalnega strokovnega
telesa, ki bo oblikovalo smernice za izdelavo in izvedbo programov telesne dejavnosti za
starejše. Strategija spodbuja razvoj in izvajanje programov za krepitev telesne zmogljivosti, ki
potekajo v zdravstveno vzgojnih centrih in v domovih starejših občanov, organizirane
dejavnosti za krepitev znanja, veščin, ozaveščenosti in motiviranosti starejše populacije v
zvezi s telesno dejavnostjo ter informiranje o možnostih telesnega udejstvovanja v bivalnih
okoljih (Strategija vlade na področju telesne dejavnosti, 2007). Pri oblikovanju in uvajanju
programov redne telesne dejavnosti za starejše, s katero se krepi mišična moč, izboljša
okretnost in ravnotežje (Bilban, 2004), bo v strategiji za prihodnje obdobje treba upoštevati
tudi načelo območne in socialno ekonomske enakosti v dostopnosti do teh programov, da bi
dosegli čim širši krog ljudi. K ustreznejšemu prehranskemu statusu starejših pa spodbujajo
določila Nacionalnega programa prehranske politike 2005-2010 (Resolucija o nacionalnem
programu prehranske politike, 2005), na podlagi katerih so bile v okviru implementacije
sprejete Smernice zdravega prehranjevanja za starejše in za bolnike (Priporočila za
prehransko obravnavo bolnikov, 2008), vključno s praktikumom jedilnikov zdravega
prehranjevanja (Praktikum jedilnikov, 2008). Predstavljajo praktično orodje za delo
zdravstvenih delavcev ter osebja, ki načrtuje prehrano v zdravstvenih ustanovah in smiselno
tudi v domovih za starejše občane. S sprejemom prehranskih priporočil Slovenija izpolnjuje
določila Resolucije Sveta Evrope o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnici iz leta 2003, ki
med drugim priporoča državam članicam, naj pripravijo in izvajajo nacionalna priporočila o
prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnicah. V pripravi je tudi novi program prehranske politike
za prihodnje obdobje, ki bo med drugim vključeval uveljavitev rednega spremljanja
prehranskega statusa starostnikov ter prehransko in gibalno svetovanje za to populacijsko
skupino.
Spremembe bivalnega okolja z odpravo nevarnosti in izboljšanje varnosti starejših ljudi, so
ena od učinkovitih strategij za zmanjševanje incidence poškodb zaradi padcev. Pri tem ima
44