Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

SDR/100.000 preb.
velja za eno najbolj varnih držav v Evropi, bi po ocenah lahko v Sloveniji vsako leto ohranili
96 življenj ( a WHO, 2012).
Umrljivost v prometnih nezgodah kaže dva izrazita vrhova, prvega pri mladostnikih in mladih
do 29. leta starosti, drugega pa pri starejših od 75 let. Med poškodovanimi, ki potrebujejo
zdravljenje v bolnišnici, prav tako izstopajo mladostniki in mlajši odrasli. Posamezne
starostne skupine so različno ogrožene glede na udeleženost v prometu: mladostniki in
mlajši odrasli se smrtno poškodujejo predvsem kot osebe v avtomobilu in motoristi, otroci in
starejši ljudje pa so žrtve najpogosteje kot osebe v avtomobilu in pešci.
Na visoko umrljivost v prometu poleg infrastrukture in povečanja prometa vplivajo tudi
dejavniki tveganega vedenja, npr. vožnja pod vplivom alkohola, prevelika ali neustrezna
hitrost, neuporaba varnostnih pasov, neupoštevanje prometnih pravil. Tako od leta 1994, ko
se je v Sloveniji spremenila metodologija beleženja, raste število prometnih nezgod zaradi
alkohola (na 100.000 preb.) (R 2 =0,33), ki je po zadnjih podatkih 3,9 krat višje kot v državah
Eur-A ( b WHO, 2012) (slika 4.2). Vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom vozi pod
vplivom alkohola, delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč pa je višji od povprečja
evropskih držav (Nacionalni program varnosti cestnega prometa, 2012). Prav tako je v
obdobju 2000-2009 naraščal (R 2 =0,84) delež alkoholiziranih povzročiteljev nezgod glede na
vse povzročitelje prometnih nezgod (Nacionalni program varnosti cestnega prometa, 2012),
čeprav je res, da je v letih 2010 in 2011 delež le-teh padel (M. za zdravje, 2012).
30
25
20
15
10
5
Nizozemska
Slovenija
Eur-A
R² = 0,8373
Slika 4.1.
Standardizirana
stopnja prezgodnje
umrljivosti (0-64 let)
(SDR) zaradi
prometnih nezgod,
Slovenija, države Eur-
A, Nizozemska, 1985-
2010.
(Vir: WHO European
Health for all
database, July 2012)
0
1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009
Prevelika ali neustrezna hitrost je poglavitni vzrok za prometne nezgode z najhujšimi
posledicami in je vzrok za 36% prometnih nezgod s smrtnim izidom in 37% nezgod s hudo
telesno poškodbo. Na srečo delež teh nezgod v zadnjem desetletju pada, izboljšuje pa se
tudi delež voznikov in potnikov, pripetih z varnostnimi pasovi. Po podatkih meritev pripetosti z
varnostnim pasom v letu 2009 se pripenja 93% voznikov, 91% potnikov na prednjih sedežih
in le 60% potnikov na zadnjih sedežih, prav tako je pripetih le 80% otrok pod 12. letom in
63% otrok nad 12. letom starosti. (Nacionalni program varnosti cestnega prometa, 2012) V
analizi izstopa razlika v umrljivosti med spoloma, saj imajo moški v vseh starostnih skupinah
bistveno višje stopnje kot ženske. Vzroke je mogoče iskati v večji izpostavljenosti moških, ki
prevozijo povprečno več km poti, še bolj pomembno pa je, da se v prometu bolj tvegano
vedejo. Moški povzročijo prometno nezgodo 3,8 krat pogosteje pod vplivom alkohola in 1,3
krat pogosteje zaradi neprilagojene hitrosti v primerjavi z ženskami, prav tako ženske
uporabljajo varnostni pas 1,7 krat pogosteje kot moški ( a Rok Simon, 2004).
Precejšne razlike v umrljivosti zaradi prometnih nezgod so povezane tudi s socialno
ekonomskim položajem. V Sloveniji je umrljivost po pravilu višja v regijah z nižjo socialno
23