Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
5.1), razlika pa je bistveno večja kot jo beležimo pri umrljivosti zaradi prometnih nezgod.
(WHO, 2012)
SDR/100.000
25
20
15
10
5
Slovenia
Eur-A
R² = 0,3858
R² = 0,9831
Slika 5.1. Stopnja
standardizirane
umrljivosti (na
100.000 preb.) (SDR)
zaradi padcev,
Slovenija, Eur-A,
1985-2009.
(Vir: European
detailed mortality
database, WHO,
January 2012)
0
2009
5.2.2 Starejši ljudje
Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji med umrlimi poškodovanci zaradi
padcev kar 85% (oz. 431) ljudi, starejših od 64 let, med hospitaliziranimi pa jih je 39% (oz.
6.630). Umrljivost moških po 64. letu starosti je 1,3 krat višja kot pri ženskah, medtem ko je
stopnja hospitalizacije 1,5 krat višja pri ženskah (WHO, 2012). V večini primerov gre za
poškodbe zaradi padcev na isti ravni, ko se človek spotakne ali mu spodrsne ter zaradi
padcev po stopnicah in z lestve, po 80. letu starosti pa se jim pridružijo še padci s postelje.
Starejši ljudje večinoma padejo in se poškodujejo doma pri vsakodnevnih opravilih, npr.
vzdrževanju doma ali vrta, kuhanju, čiščenju, in na ulicah v bližnji okolici doma ( b Rok Simon,
2010). Poškodbe so običajno posledica kombinacije različnih dejavnikov tveganja. Biološki
dejavniki so vezani na naravni proces staranja, osteoporozo, večjo ranljivost tkiv ter vpliv
interakcij in stranskih učinkov zdravil (Healthy Aging, 2002; Connor in sod., 2006; Bilban in
Rok Simon, 2008). Med vedenjske dejavnike štejemo osveščenost, stališča, aktivnosti in
ravnanje človeka v določenih situacijah. Dejavniki fizičnega okolja so prisotni v 30 do 50%
primerov padcev in odsevajo urejenost ter varnost bivalnega okolja (Healthy Aging, 2002;
Kocijan, 2002), na kar vplivajo tudi dejavniki socialno ekonomskega položaja (Kannus in
sod., 1999; WHO, 2007).
Zlome pri starejših ljudeh povezujemo z znižano mineralno gostoto kosti, ki je izrazita
predvsem pri ženskah. V Sloveniji ima osteoporozo 28% žensk nad 50. letom in 15% moških
nad 60. letom starosti, delež oseb z osteoporozo pa s starostjo naraste in znaša po 65. letu
41% žensk in 17% moških (Žorž, 2006). Starejši ljudje si najpogosteje zlomijo spodnji del
podlakti ob zapestnem sklepu (letno 3.040 zlomov, od tega jih je 11% hospitaliziranih).
Enako kot opisujejo drugi avtorji, tudi pri nas incidenca teh zlomov pri ženskah narašča med
45. in 65. letom starosti, potem pa nastane plato, ker po tej starosti človeku obrambni refleksi
oslabijo, zato pade, ne da bi se ujel na dlani in pogosteje utrpi zlom rame, nadlakti ali kolka
(Arden in Cooper, 1998). Zlomi spodnjega dela podlakti so prvi znanilci osteoporoze in
opozarjajo na večje tveganje za katerikoli zlom zaradi osteoporoze v prihodnjih letih (Epstein,
2000; Delmas in sod., 2007). Ustrezno zdravljenje zloma ter zgodnja diagnostična obravnava
in zdravljenje osteoporoze lahko preprečijo pojav drugih zlomov z višjo smrtnostjo (Khan in
sod., 2001; Haentjens in sod., 2003).
37