Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

5 PADCI
Mateja Rok Simon, Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Nataša Delfar
5.1 Uvod
Padci se dogajajo v vseh starostnih skupinah, vendar so pogostejši pri mlajših in starejših
ljudeh. Večina padcev se zgodi doma ali v bližnji okolici doma pri vsakodnevnih opravilih, ko
osebi spodrsne, se spotakne ali zaplete, pri športu in igri, medtem ko so padci z višine manj
pogosti. Pri mlajših ljudeh so padci pomemben vzrok obolevnosti ter zmanjšane zmožnosti
in/ali invalidnosti, pri starejših pa so pomemben vzrok umrljivosti.
Poškodbe pri padcih so običajno posledica kompleksne kombinacije bioloških, vedenjskih,
dejavnikov fizičnega in socialno ekonomskega okolja (Zupančič, 2002). Na težo poškodbe
vplivajo trije dejavniki: energija, ki se sprosti od stiku s podlago in narašča z višino, s katere
oseba pade; količina energije, ki se ob padcu prenese na telo in je odvisna je od zmožnosti
podlage, da absorbira sproščeno energijo; dela telesa (njegove površine, ranljivosti tkiv), ki
udari ob podlago (Baker, 1992; AAP, 2001). Izkušnje kažejo, da je mogoče znižati incidenco
poškodb zaradi padcev z ukrepi, ki vključujejo kombinacijo izobraževanja, projektiranja in
sprememb v bivalnem okolju za boljšo varnost, varnosti proizvodov, ter nadzora nad
spoštovanjem standardov in izvajanjem predpisov.
Poglavje prikazuje poškodbe zaradi padcev, njihove vzroke, skupine prebivalstva, ki nosijo
največje breme, trende ter nacionalne politike in ukrepe za preprečevanje padcev.
5.2 Breme zaradi padcev
5.2.1 Umrljivost, obolevnost in trendi
V zadnjem desetletju so postali padci glavni vzrok umrljivosti zaradi nezgod v Sloveniji (Rok
Simon, 2003; b Rok Simon, 2010). To je posledica staranja prebivalstva, saj se povečuje
število starejših, ki v primerjavi z mlajšimi prebivalci pogosteje padejo in se smrtno
poškodujejo ( a Rok Simon, 2007). Nasprotno pa je pri mlajših prebivalcih zaradi padcev bolj
izrazita izguba zdravih let življenja zaradi zmanjšane zmožnosti in/ali invalidnosti (disability
adjusted life year – DALY 11 ) (slika 5.3) (WHO, 2004; WHO, 2006).
V Sloveniji je v službah nujne medicinske pomoči obravnavanih letno 98.900 poškodovanih
zaradi padcev, od tega jih v bolnišnico sprejmejo 16.920. Poškodbe zaradi padcev so
najpogostejše pri otrocih in starejših od 64 let, medtem ko je umrljivost najvišja pri ljudeh po
75. letu starosti, ne samo zaradi pogostejših padcev in poškodb (Riggs in sod., 2006),
temveč tudi zaradi višje smrtnosti. V letih 2006-2010 je zaradi padcev umrlo letno 477 ljudi.
V državah Eur-A 12 umrljivost zaradi padcev statistično značilno pada, medtem ko v Sloveniji
padajoči trend ni statistično značilen in od leta 2002 dalje umrljivost celo raste (R 2 =0,69). V
zadnjih letih je tako umrljivost kar 3,7 krat višja od povprečja evropskih držav Eur-A (slika
11 DALYs je izračunala SZO z uporabo starostno specifične umrljivosti, prevalence bolezni brez smrtnega izida, v presečnih
študijah ocenjene telesne in kognitivne zmanjšane zmožnosti, splošnega zdravstvenega stanja in epidemioloških podatkov o
glavnih vzrokih zmanjšane zmožnosti v vsaki državi.
12 Eur-A so evropske države z nizko umrljivostjo otrok in odraslih: Andora, Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska,
Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Islandija, Irska, Izrael, Italija, Luksemburg, Malta, Monako, Nizozemska, Norveška,
Portugalska, San Marino, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, V.Britanija
36