Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

More documents

Recommendations

Info

investirale v varnost kot družbeno odgovornost (Sethi, 2007). Zato je imelo izobraževanje, izvajanje zakonodaje s spoštovanjem standardov za zagotavljanje varnega bivalnega okolja (prometna varnost, gradnja objektov, uporaba varnostne opreme…), proizvodov in preprečevanje tveganega vedenja (vožnja pod vplivom alkohola) večji učinek na zmanjševanje neenakosti v umrljivosti zaradi poškodb, kot bi ga imeli le medijske aktivnosti in izobraževanje posameznikov (Peden in sod., 2008; Racioppi in sod., 2004; Sethi, 2006; Laflamme, 1998). Spremembe okolja in proizvodov so še posebno pomembne v primerih, ko posameznik s svojim vedenjem ne more preprečiti nastanka poškodbe, npr. v avtomobilu brez varnostnih pasov. Kljub temu pa ostajata človekovo vedenje in osebna odgovornost še vedno pomembna dejavnika za nastanek nezgod in poškodb. (Laflamme in sod., 1999) Izkušnje najbolj varnih evropskih držav potrjujejo, da obstajajo na dokazih temelječe učinkovite intervencije in ukrepi, ki bi lahko prispevale k zmanjševanju bremena poškodb tudi v preventivno manj razvitih državah (Sethi in sod., 2006). Zmanjšanje neenakosti zaradi poškodb med državami in znotraj njih je mogoče doseči s prenosom znanja in izkušenj iz bolj razvitih evropskih držav na ostale predele regije, znotraj držav pa s politično podporo, medsektorskim in interdisciplinarnim sodelovanjem, dvigom varnostne kulture, vzgojo in izobraževanjem, razvojem preventivnih programov, zakonodajo, povezovanjem državne ravni in lokalnih skupnosti, raziskovanjem, spremembami v bivalnem in delovnem okolju, posodabljanjem nujne medicinske pomoči ter zagotavljanjem dostopnosti do ustreznega zdravljenja in rehabilitacije (Sethi in sod., 2006; WHO, 2005). Pri tem mora zdravstveni sektor okrepiti vodilno vlogo in koordinacijo multisektorskega delovanja na tistih varnostnih področjih, kjer vodenje s strani drugih sektorjev ni prepoznano, npr. preprečevanje padcev, zadušitev, zastrupitev, poškodb starejših, in zagovarjati uvedbo z dokazi podprtih aktivnosti in ukrepov na področjih, ki jih tradicionalno vodijo drugi sektorji, npr. preprečevanje poškodb v prometu, utopitev, požarov. Zdravstveni sektor ima pomembno vlogo tudi pri vzpostavitvi zanesljivega in primerljivega sistema spremljanja podatkov o poškodbah in zastrupitvah, identifikaciji bremena zaradi poškodb, vzrokov in posledic poškodb ter pri oceni potreb prebivalstva in evalvaciji programov. (Sethi in sod., 2010) Poškodbe so, tako kot v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji velik problem na področju javnega zdravja in družbeni problem z resnimi demografskimi in ekonomskimi posledicami. Zaradi poškodb izgubljamo predvsem mlade ljudi, ki bodo v prihodnje še bolj pomembni kot gonilna sila naše hitro starajoče se družbe. V zadnjem desetletju je bil pri reševanju tega problema narejen velik korak naprej. S politično podporo, medsektorskim in interdisciplinarnim sodelovanjem so bili sprejeti številni strateški dokumenti in akcijski načrti na področju preprečevanja poškodb, ki se uresničujejo z izvajanjem raznovrstnih aktivnosti, programov in ukrepov. Po nekaterih ocenah je bila Slovenija uspešna predvsem pri zagotavljanju varnosti v prometu, medtem ko bi bilo treba več pozornosti posvetiti preprečevanju poškodb doma in v prostem času z izvajanjem ukrepov, ki vključujejo kombinacijo izobraževanja, projektiranja in sprememb v bivalnem okolju za boljšo varnost ter nadzora nad spoštovanjem standardov in izvajanjem predpisov (MacKay in Vincenten, 2012). V akcijske načrte bi bilo treba vključiti tudi programe in ukrepe, usmerjene v zmanjševanje neenakosti zaradi poškodb, še posebno med otroki (MacKay in Vincenten, 2012). Pri tem je analiza epidemioloških podatkov le prvi korak k določanju prednostnih področij za preprečevanje poškodb, slediti ji mora analiza ciljnih problemov s fazno-faktorsko matriko, ki omogoča določitev najbolj primerne kombinacije preventivnih strategij in pristopov glede na to, ali je pri preprečevanju določene vrste poškodb in nezgod najučinkoviteje delovati na človeka, agens/vektor, fizično ali socialno ekonomsko okolje (Haddon, 1980; Laflamme in sod., 1999). Namen publikacije je prikazati razsežnost in resnost problema poškodb v Sloveniji, vzroke, najbolj ogrožene skupine prebivalstva in socialno ekonomske neenakosti zaradi poškodb, predstaviti obstoječe nacionalne politike ter predlagati nadaljnje ukrepe za preprečevanje poškodb in promocijo varnosti na prednostnih področjih. Analiza tovrstnih podatkov in 2
pregled obstoječih nacionalnih politik in ukrepov je tudi eden od kazalnikov stanja in napredka evropskih držav na področju zagotavljanja varnosti, ki ga v zadnjih letih spremljajo Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), Evropska komisija in Evropsko združenje za varnost otrok (European Child Safety Alliance) (Sethi in sod., 2010; Buijs in sod., 2012; MacKay in Vincenten, 2012). Za vpogled v reševanje problema poškodb v Evropi so predstavljeni izbrani kazalniki bremena poškodb v Evropi, pomembnejše mednarodne iniciative in dokumenti ter pregled nacionalnih politik na področju preprečevanja poškodb in promocije varnosti v državah članica Evropske unije (EU). V nadaljevanju so prikazani izbrani kazalniki bremena zaradi poškodb za Slovenijo in identificirane tiste vrste poškodb oziroma nezgod, ki zahtevajo prednostno ukrepanje. Po poglavjih so podrobno obravnavana tri prednostna varnostna področja: prometne nezgode, padci in zastrupitve, za katera so prikazane najpogostejše smrtne in težke poškodbe, njihovi vzroki, skupine prebivalstva, ki nosijo največje breme, primerjava z evropskimi državami in trendi. Za vsako varnostno področje je predstavljen pregled obstoječih nacionalnih politik in ukrepov na področju preprečevanja poškodb in zagotavljanja varnosti v Sloveniji ter nekateri predlogi za nadaljnje ukrepanje. 1.1 Viri Buijs G, van de Laar K, Li T. Preparatory work for the evaluation report on the implementation of the 2007 Council Recommendation on the prevention of injury and the promotion of safety. Country Report: Slovenia. Bruxelles: European Commission, June 2012. Haddon W. Options for the prevention of motor vehicle crash injury. Isr J Med 1980; 16: 45-68. Healthy Aging. Prevention of Unintentional Injuries Among Seniors. Ottawa: Minister of Public Works and Government Services Canada, 2002. Pridobljeno 5.9.2009 s spletne strani: http://www.phac-aspc.gc.ca/seniorsaines/alt-formats/pdf/publications/pro/healthy-sante/workshop-atelier/prevention-eng.pdf Jackson JS, Mitis F, Sethi D. Injuries in Europe: a call for public health action. An update from 2008 WHO Global Burden of Disease. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2012. Pridobljeno 21.12.2012 s spletne strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0010/171973/Injuries-in-Europe-a-call-for-public-healthaction-An-update-from-2008-WHO-Global-Burden-of-Disease.pdf Laflamme L, Burrows S, Hasselberg M. Socioeconomic differences in injury risks. Copenhagen: World Health Organisation, 2009. Laflamme L, Svanstrom L, Schelp L. Safety Promotion Research - A Public Health Approach to Accident and Injury Prevention. Stockholm: Karolinska Institutet, 1999. Laflamme L. Social Differences in Injury Risk. Knowledge Accumulated and Strategies for the Future. Stockholm: National Institute of Public Health, 1998. MacKay M, Vincenten J. Child Safety Report Card 2012 – Slovenia. Birmingham: European Child Safety Alliance, Eurosafe, 2012. Pridobljeno 17. 9. 2012 s spletne strani: http://www.childsafetyeurope.org/reportcards/downloads.html Peden M, McGee K, Krug E (editors). Injury : A leading cause of global burden of diseases, 2000. Geneva: World Health Organisation, 2002. Pridobljeno 17.5.2005 s spletne strani: http:// whqlibdoc.who.int/publications/2002/9241562323.pdf Peden M, Oyegbite K, Ozanne-Smith J, Hyder AA, Branche C, Rahman AKMF et al. (editors). World report on child injury prevention. Geneva: World Health Organization, 2008. Peden M, Scurfield R, Sleet D, Mohan D, Hyder AA, Jarawan E, Mathers C (editors).World report on road traffic injury prevention. Geneva: World Health Organization, 2004. Pridobljeno 21.6.2008 s spletne strani: http://siteresources.worldbank.org/INTTRANSPORT/214578-1099519018421/20281262/WHO_full_report_en.pdf Racioppi F, Eriksson L, Tingvall C, Villaveces A. Preventing road traffic injury: a public health perspective for Europe. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2004. Pridobljeno 23.3. 2009 s spletne strani: http://www.euro.who.int/document/E82659.pdf 3
Page 2 and 3: Inštitut za varovanje zdravja Repu
Page 4 and 5: KAZALO Recenzija publikacije // Iva
Page 6 and 7: RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 8 and 9: RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 10 and 11: Številni strokovnjaki so se dolga
Page 12 and 13: ostajata človeško vedenje in oseb
Page 14 and 15: POVZETEK Publikacija je namenjena o
Page 16 and 17: Na področju zagotavljanja varnosti
Page 18 and 19: SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BDP CO C
Page 20 and 21: Slika 6.6. Standardizirana stopnja
Page 22 and 23: Preglednica 8.14. Povprečno letno
Page 26 and 27: Sethi D, Mitis F, Racioppi F. Preve
Page 28 and 29: Primerjava umrljivosti zaradi pošk
Page 30 and 31: Poleg političnih dokumentov, je za
Page 32 and 33: od 80 do 100 % od 60 do 79 % od 40
Page 34 and 35: Avstrija: Program za preprečevanje
Page 36 and 37: MacKay M, Vincenten J. Child Safety
Page 38 and 39: 3 BREME ZARADI POŠKODB V SLOVENIJI
Page 40 and 41: katerih izgubimo največ let življ
Page 42 and 43: Večino zdravih let življenja izgu
Page 44 and 45: 4 PROMETNE NEZGODE Mateja Rok Simon
Page 46 and 47: Št. prometnih nezgod zaradi alkoho
Page 48 and 49: starosti, ko nenadoma stečejo na c
Page 50 and 51: Slovenija ima na področju nacional
Page 52 and 53: evropskih držav tudi kažejo, da s
Page 54 and 55: Vendar je treba pri omejitvah za st
Page 56 and 57: 2006. Pridobljeno 17.11.2009 s sple
Page 58 and 59: 5 PADCI Mateja Rok Simon, Mojca Gab
Page 60 and 61: SDR oz. SHR/100.000 Za življenje n
Page 62 and 63: YLL oz. YLD/1000 Športne poškodbe
Page 64 and 65: Št.hosp./100.000 Pogostost padcev
Page 66 and 67: ivalni pogoji so tesno povezani z m
Page 68 and 69: študentje se prostovoljno vključu
Page 70 and 71: prizadevanjih za sprejetje strateš
Page 72 and 73: Arden N, Cooper C. Present and futu
Page 74 and 75:
Komadina R, Senekovič V, Dolenc I,
Page 76 and 77:
Rok Simon M. Poškodbe doma in v pr
Page 78 and 79:
6 ZASTRUPITVE Mateja Rok Simon, Maj
Page 80 and 81:
Št. hosp./100.000 ter poveča pril
Page 82 and 83:
posledice, saj so manjši, imajo hi
Page 84 and 85:
značilnimi za ženske, kot so obč
Page 86 and 87:
v prvi vrsti potrebno izvajanje uč
Page 88 and 89:
Medresorska delovna skupina strokov
Page 90 and 91:
vključiti in sporočiti Tržnemu i
Page 92 and 93:
6.5 Viri Bajt M. Tvegana vedenja: U
Page 94 and 95:
Iqbal S, Law HZ, Clower JH, Yip FY,
Page 96 and 97:
Schulenberg JE, Maggs JL. A develop
Page 98 and 99:
7.1 Viri Holder Y, Peden M, Krug E,
Page 100 and 101:
Preglednica 8.2. Skupno število um
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Preglednica 8.10. Povprečno letno
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
show all

Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?