Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

investirale v varnost kot družbeno odgovornost (Sethi, 2007). Zato je imelo izobraževanje,
izvajanje zakonodaje s spoštovanjem standardov za zagotavljanje varnega bivalnega okolja
(prometna varnost, gradnja objektov, uporaba varnostne opreme…), proizvodov in
preprečevanje tveganega vedenja (vožnja pod vplivom alkohola) večji učinek na
zmanjševanje neenakosti v umrljivosti zaradi poškodb, kot bi ga imeli le medijske aktivnosti
in izobraževanje posameznikov (Peden in sod., 2008; Racioppi in sod., 2004; Sethi, 2006;
Laflamme, 1998). Spremembe okolja in proizvodov so še posebno pomembne v primerih, ko
posameznik s svojim vedenjem ne more preprečiti nastanka poškodbe, npr. v avtomobilu
brez varnostnih pasov. Kljub temu pa ostajata človekovo vedenje in osebna odgovornost še
vedno pomembna dejavnika za nastanek nezgod in poškodb. (Laflamme in sod., 1999)
Izkušnje najbolj varnih evropskih držav potrjujejo, da obstajajo na dokazih temelječe
učinkovite intervencije in ukrepi, ki bi lahko prispevale k zmanjševanju bremena poškodb tudi
v preventivno manj razvitih državah (Sethi in sod., 2006). Zmanjšanje neenakosti zaradi
poškodb med državami in znotraj njih je mogoče doseči s prenosom znanja in izkušenj iz bolj
razvitih evropskih držav na ostale predele regije, znotraj držav pa s politično podporo,
medsektorskim in interdisciplinarnim sodelovanjem, dvigom varnostne kulture, vzgojo in
izobraževanjem, razvojem preventivnih programov, zakonodajo, povezovanjem državne
ravni in lokalnih skupnosti, raziskovanjem, spremembami v bivalnem in delovnem okolju,
posodabljanjem nujne medicinske pomoči ter zagotavljanjem dostopnosti do ustreznega
zdravljenja in rehabilitacije (Sethi in sod., 2006; WHO, 2005). Pri tem mora zdravstveni
sektor okrepiti vodilno vlogo in koordinacijo multisektorskega delovanja na tistih varnostnih
področjih, kjer vodenje s strani drugih sektorjev ni prepoznano, npr. preprečevanje padcev,
zadušitev, zastrupitev, poškodb starejših, in zagovarjati uvedbo z dokazi podprtih aktivnosti
in ukrepov na področjih, ki jih tradicionalno vodijo drugi sektorji, npr. preprečevanje poškodb
v prometu, utopitev, požarov. Zdravstveni sektor ima pomembno vlogo tudi pri vzpostavitvi
zanesljivega in primerljivega sistema spremljanja podatkov o poškodbah in zastrupitvah,
identifikaciji bremena zaradi poškodb, vzrokov in posledic poškodb ter pri oceni potreb
prebivalstva in evalvaciji programov. (Sethi in sod., 2010)
Poškodbe so, tako kot v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji velik problem na področju
javnega zdravja in družbeni problem z resnimi demografskimi in ekonomskimi posledicami.
Zaradi poškodb izgubljamo predvsem mlade ljudi, ki bodo v prihodnje še bolj pomembni kot
gonilna sila naše hitro starajoče se družbe. V zadnjem desetletju je bil pri reševanju tega
problema narejen velik korak naprej. S politično podporo, medsektorskim in
interdisciplinarnim sodelovanjem so bili sprejeti številni strateški dokumenti in akcijski načrti
na področju preprečevanja poškodb, ki se uresničujejo z izvajanjem raznovrstnih aktivnosti,
programov in ukrepov. Po nekaterih ocenah je bila Slovenija uspešna predvsem pri
zagotavljanju varnosti v prometu, medtem ko bi bilo treba več pozornosti posvetiti
preprečevanju poškodb doma in v prostem času z izvajanjem ukrepov, ki vključujejo
kombinacijo izobraževanja, projektiranja in sprememb v bivalnem okolju za boljšo varnost ter
nadzora nad spoštovanjem standardov in izvajanjem predpisov (MacKay in Vincenten,
2012). V akcijske načrte bi bilo treba vključiti tudi programe in ukrepe, usmerjene v
zmanjševanje neenakosti zaradi poškodb, še posebno med otroki (MacKay in Vincenten,
2012). Pri tem je analiza epidemioloških podatkov le prvi korak k določanju prednostnih
področij za preprečevanje poškodb, slediti ji mora analiza ciljnih problemov s fazno-faktorsko
matriko, ki omogoča določitev najbolj primerne kombinacije preventivnih strategij in pristopov
glede na to, ali je pri preprečevanju določene vrste poškodb in nezgod najučinkoviteje
delovati na človeka, agens/vektor, fizično ali socialno ekonomsko okolje (Haddon, 1980;
Laflamme in sod., 1999).
Namen publikacije je prikazati razsežnost in resnost problema poškodb v Sloveniji, vzroke,
najbolj ogrožene skupine prebivalstva in socialno ekonomske neenakosti zaradi poškodb,
predstaviti obstoječe nacionalne politike ter predlagati nadaljnje ukrepe za preprečevanje
poškodb in promocijo varnosti na prednostnih področjih. Analiza tovrstnih podatkov in
2