Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

študentje se prostovoljno vključujejo v športne programe, ki so namenjeni predvsem
izboljšanju športnih znanj, odpravljanju plavalne nepismenosti, zagotavljanju primerne
psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanju in zmanjševanju negativnih posledic sedenja
in drugih negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanju zdravju škodljivih razvad ter
zadovoljevanju človekove potrebe po igri in tekmovalnosti. Prav tako ima športna vzgoja že
dolgo pomembno mesto v vzgojno izobraževalnem sistemu in z izvajanjem programov za
odpravljanje plavalne nepismenosti otrok in mladih se kažejo pozitivni učinki na področju
preprečevanja utopitev, saj v Sloveniji umrljivost zaradi utopitev pada v starosti 0-14 in 15-29
let, medtem ko za ostale starostne skupine prebivalstva tega ne moremo trditi ( a WHO, 2010).
Kljub temu, da telesna dejavnost blagodejno vpliva na zdravje mladih in izboljša njihovo
kvaliteto življenja, pa je delež tistih, ki se redno rekreirajo ali ukvarjajo s športom iz leta v leto
manjši in je vezan na višji socialno ekonomski položaj družine (Drev, 2011; Starc in Sila,
2007). Če želimo zmanjšati neenakosti v zdravju in povečati število gibalno / športno
dejavnih otrok in mladih, jim je treba, poleg športne vzgoje v šolskem sistemu, ponuditi in jih
pritegniti tudi v prostočasne športne dejavnosti, ki ne bi bile finančno breme za družino.
Spodbujati bi bilo treba tudi izvajanje in omogočiti dostopnost do organiziranih športnih
dejavnosti za mlade, ki ne bi bili tekmovalno naravnani, kar bi pritegnilo predvsem tiste
mlade, ki niso motorično najuspešnejši, bi se pa s športom radi ukvarjali rekreativno.
(Štemberger, 2007)
Ukvarjanje s športnimi aktivnostmi pa ne prinaša samo pozitivnih učinkov na zdravje, temveč
je povezano tudi z večjo izpostavljenostjo in tveganjem za nastanek poškodb. Da bi povečali
pozitiven učinek telesne dejavnosti na zdravje, potrebujemo boljše informacije o bremenu
športno rekreativnih poškodb in ukrepih za njihovo preprečevanje, saj se razsežnosti
problema poškodb zavedajo le redki odločevalci (ENSIP, 2011). Žal so podatki o športno
rekreativnih poškodbah le redko del uradne zdravstvene statistike. V Sloveniji spremljamo
športne poškodbe le v bolnišnični statistiki, ob nadaljnjem usklajevanju metodologije z
Evropsko bazo podatkov o poškodbah (IDB, 2012), pa bomo spremljanje športnih poškodb
razširili tudi na statistiko obravnav v službah nujne medicinske pomoči. Trenutno je glede na
vrsto športa zakonsko urejeno le zbiranje podatkov o poškodbah na smučišču, ki je v
pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, ki pa ne omogoča spremljanja nekaterih
podatkov, ki so pomembni za preventivno delovanje, npr. uporaba varnostne opreme
(čelade, ščitnikov za zapestja, ščitnikov za hrbet) (Zakon o varnosti na smučiščih, 2008).
Po podatkih evropskih študij se večina težjih poškodb zgodi v času neorganizirane športne
dejavnosti, vendar so pogoste tudi poškodbe med aktivnimi športniki v času treninga ali
tekmovanj, zato bi morala biti promocija športno rekreativne dejavnosti sistematično
povezana s promocijo varnosti (WGGE, 2008). Tveganje za poškodbe lahko zmanjšamo z
izboljšanjem ravni telesne zmogljivosti in športnih spretnosti (npr. s programi za nabiranje
telesne zmogljivosti pred začetkom sezone). Pri tem je pomembno znanje in osveščenost
mladih ljudi, da znajo poiskati strokovno pomoč za oceno svojih zmožnosti, saj lahko le na
tak način izberejo najbolj primerno obliko telesne dejavnosti, najboljšo obliko treninga in
ustrezno opremo (Gilchrist in sod., 2007). Športniki morajo biti osveščeni tudi glede
nevarnosti v okolju, v katerem so telesno dejavni, in si prizadevati, da se nevarnosti iz okolja
čim prej odstranijo (npr. drseča tla, ovire na igrišču ali ob njem, nepritrjeni goli). Hkrati imajo
športne organizacije odgovornost za razvoj strokovnih priročnikov za zagotavljanje varnosti
pri različnih športnih aktivnostih, standardov treninga za zmanjšanje tveganja za poškodbe in
programov usposabljanja za trenerje (Lowe in sod., 2008).
Strokovnjaki javnega zdravja priporočajo dnevno zmerno do intenzivno telesno dejavnost za
izboljšanje zdravja in dobrega počutja prebivalcev, zato imajo pomembno vlogo tudi pri
promociji varnosti v športnih in rekreativnih dejavnostih. Promotorji telesne dejavnosti imajo
priložnost, da hkrati s promocijo telesne dejavnosti zmanjšujejo tudi breme zaradi poškodb
pri športu in rekreaciji, saj lahko vplivajo na varno vedenje ljudi, na socialno, kulturno in
46