Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

v prvi vrsti potrebno izvajanje učinkovitih strategij in ukrepov na področju krepitve duševnega
zdravja.
V Programu za otroke in mladino 2006-2016 so predvidene številne aktivnosti in ukrepi na
področju krepitve duševnega zdravja mladih, ki vključujejo razvoj novih programov krepitve
duševnega zdravja, intervencij in oblik pomoči v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema od
vrtca do univerze; vključevanje izobraževanja o socialnih in čustvenih spretnostih v
dejavnosti znotraj in zunaj učnega načrta; uvajanje programov za preprečevanje zlorab,
trpinčenja, nasilja nad mladimi in socialne izključenosti; spodbujanje vključevanja mladih v
izobraževanje, kulturo, šport, zaposlovanje; ter izvajanje izobraževalnih programov o
duševnem zdravju otrok in mladih, namenjenih staršem in strokovnjakom na področju
zdravja, izobraževanja, dela z mladimi in ostalih sektorjev (Program za otroke in mladino,
2006). Poleg tega je treba oblikovati time strokovnjakov, namenjene mladim in povečati
preventivni in terapevtski potencial primarnega zdravstvenega varstva (Jeriček Klanšček in
sod., 2009).
Tudi na področju krepitve duševnega zdravja odraslih potrebujemo več programov skrbi za
duševno zdravje in dobro počutje odraslih ter preventivne programe za preprečevanje stresa
in uporabe psihoaktivnih snovi. Izboljšati je treba organizacijo dela in vodenje v smislu
spodbujanja dobrega počutja na delovnem mestu in vključevanja starejših ljudi v skupnost.
Omogočen mora biti enak dostop vsem do svetovalnih centrov in drugih oblik pomoči v
kombinaciji s programi destigmatizacije duševnih težav in spodbujanja iskanja pomoči. Pri
tem naj bo posebna pozornost namenjena determinantam neenakosti na področju
duševnega zdravja in zmanjševanju njihovih negativnih vplivov. (Jeriček Klanšček in sod.,
2009)
Zdravje nastaja v kontekstu vsakodnevnega življenja tam, kjer ljudje živijo in delajo, zato je
za dobro duševno zdravje prebivalcev pomembno sodelovanje številnih sektorjev. Ena od
ključnih prioritet je priprava in sprejetje novega Nacionalnega programa duševnega zdravja,
ki bo natančno opredelil vlogo in zadolžitve različnih sektorjev in podpornih okolij na področju
krepitve duševnega zdravja v prihodnjih letih.
Prednostno področje: Preprečevanje zastrupitev mladih z alkoholom in drogami
Pitje alkohola zgodaj v življenju je povezano s povečanim tveganjem za težave, povezane z
alkoholom, v pozni adolescentni in odrasli dobi (European Comission, 2000). Glede na
rezultate študij o visokem deležu pitja alkohola, opijanja in akutnih zastrupitev med mladimi
ter naraščajoče trende, predvsem po letu 2006 in med dekleti, je potrebno nadaljnje izvajanje
ukrepov na področju omejevanja porabe in dostopa mladih do alkohola ter preprečevanja
škodljivih posledic rabe alkohola, pa tudi evalvacija obstoječih programov in razvoj novih
programov, predvsem v smeri zmanjševanja opijanja med dekleti (Bajt, 2007; Zorko in Bajt,
2012). Na osnovi pregleda preventivnih promocijskih programov, ugotavljamo, da je večina
programov ovrednotena na osnovi formativne in procesne evalvacije, medtem ko je
evalvacija učinka na zdravje manj prisotna (Kamin in Zorko, 2012; MOSA, 2013). Smiselno bi
bilo oblikovati merila vrednotenja programov, na osnovi katerih bi vrednotili učinek
programov na življenjski slog in zdravje mladostnikov. Ugotavljamo tudi, da slovenski
preventivni promocijski programi s področja problematike alkohola ne zajamejo celotne
populacije slovenskih otrok (Kamin in Zorko, 2012; MOSA, 2013). Za doseganje večjega
učinka na zdravje mladostnikov je zato pomembno, da so vsebine preventivnih promocijskih
programov vpete v učne načrte, kar zagotavlja kontinuiranost in pokritost celotne populacije
šolskih otrok v Sloveniji.
Pri zmanjševanju tveganega pitja alkohola so med najbolj učinkovitimi ukrepi zmanjševanje
dostopnosti (fizične in finančne) do alkohola ter omejevanje oglaševanja alkohola (Babor in
sod., 2010). V Sloveniji imamo sprejeto zakonodajo, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač
med 21. in 7. uro naslednjega dne ter prodajo žganih pijač do 10. ure zjutraj, dodatno
64