Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

YLL oz. YLD/1000
Športne poškodbe so redko smrtne, imajo pa pogosto dolgoročne posledice za zdravje.
Predstavljajo kar 30-40% vseh v bolnišnici zdravljenih poškodb mladih, ki so nastale doma in
v prostem času, zato jih že lahko obravnavamo kot porajajoči se problem mladih na področju
javnega zdravja (Kumpula in Paavola, 2008). Pri nas se mladi poškodujejo v času športnih
aktivnosti in vadbe največkrat zaradi padca, pa tudi zaradi udarca ob/z predmetom in udarca
ob ali trčenja z drugo osebo, pri čemer utrpijo poškodbe kolena in goleni, glave ter rame in
nadlakti. Mladi moški se poškodujejo in so zdravljeni v bolnišnici trikrat pogosteje kot ženske
vse do 39. leta starosti, kar se razlaga predvsem s pogostejšim športnim udejstvovanjem
moških (Starc in Sila, 2007).
Večje tveganje za poškodbe je povezano z določenimi športi (npr. ekipni športi z žogo),
pogostostjo športne aktivnosti, predhodnimi poškodbami, telesnim ustrojem in višjim
socialno ekonomskim statusom (Angermann in sod., 2007; Kumpula in Paavola, 2008). V
državah Evropske unije (EU) beležijo med hospitaliziranimi športnimi poškodbami največ
poškodb pri ekipnih športih z žogo (40%), od tega tri četrtine pri nogometu, v Sloveniji pa
podatkov o vrsti športa v zdravstveni statistiki ne spremljamo. Če upoštevamo pogostost
udejstvovanja v posameznih športih, so poškodbe najpogostejše pri ragbiju, nogometu in
hokeju (Kumpula in Paavola, 2008). Po zadnjih podatkih Evropske baze podatkov o
poškodbah (European Injury Database - IDB) se večina (69%) težjih poškodb zgodi v času
neorganizirane športne dejavnosti (Bauer in Steiner, 2009).
4500
4000
3500
3000
2500
2000
YLD
YLL
Slika 5.3. Izgubljena
leta zdravega življenja
(DALY) zaradi
padcev, razmerje
YLL/YLD 3 , Eur-A,
2004
(Vir: WHO. Mortality
Database, Tables,
2006.)
1500
1000
500
0
0-4 5-14 15-29 30-44 45-59 60-69 70-79 80+
Starost (v letih)
V Sloveniji ima smučanje dolgo tradicijo in velja za naš nacionalni šport. Po neuradnih
ocenah naj bi kar tretjina Slovencev smučala. V zadnjih dvajsetih letih je prišlo na področju
smučanja do uvedbe različnih novosti, ki so še razširile krog uporabnikov smučanja.
Najopaznejši novosti sta bili uvedba nove tehnike smučanja s t.i. zarezno tehniko (karving) in
večanje priljubljenosti deskanja na snegu predvsem med mladimi. Kljub priljubljenosti in
relativno dobremu znanju smučanja in deskanja na snegu, je na slovenskih smučiščih vsako
leto zabeleženih okrog 1.200 poškodb. Večina poškodb je lahkih, v 5% primerov pa gre za
težke poškodbe. (MNZ, 2012) Po podatkih presečne raziskave na vzorcu slovenskih smučišč
je bilo med poškodovanci največ šolarjev, starih 10-14 let, in mlajših odraslih, starih 30-39
let. V večini primerov so bili vzrok za poškodbo padci (70%), manj pa trki z osebo in trki z
oviro. Smučarji so si poškodovali največkrat koleno, deskarji pa zapestje in podlaket (slika
5.4). Uporabi smučarske čelade gre pripisati, da so bile poškodbe glave pri otrocih v starosti
do 12. leta relativno redke (2 od 40) (Rok Simon in sod., 2008).
Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Madžarska, Malta, Slovenija, Češka, Poljska,
Ciper, Latvija, Litva, Estonija, Bolgarija, Romunija.
40