Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS
Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS
Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
fizično okolje, v katerem delujejo, ter spodbujajo spremembe in uvajanje novosti na področju<br />
športne opreme, zaščitne opreme in športnih površin. Pri svojih aktivnostih za promocijo<br />
telesne dejavnosti, morajo udeležence opozarjati tudi na tveganje za poškodbe in izvajanje<br />
ukrepov za preprečevanje le-teh. Spodbujati morajo spoštovanje pravil igre, uporabo<br />
ustrezne športne in zaščitne opreme, pri čemer je nujno povezovanje z organizacijami in<br />
ustanovami, ki se ukvarjajo s športom ali rekreacijo. Skupaj lahko vplivajo na odločevalce v<br />
lokalnih skupnostih in na nacionalni ravni, da si bodo prizadevali za bolj varne športne in<br />
rekreacijske površine, športno opremo in izvajanje programov za spodbujanje varnega<br />
vedenja. (Gilchrist in sod., 2007)<br />
Po 20. letu starosti se začnejo postopno pogosteje pojavljati tudi poškodbe pri delu doma,<br />
delež le-teh pa postane izrazitejši kasneje v odrasli dobi. Poškodbe doma so večinoma<br />
povezane z različnimi proizvodi, zato bi za učinkovito preventivno ukrepanje potrebovali<br />
podatke o vrstah proizvodov, ki so povezani z nastankom poškodb. V <strong>Sloveniji</strong> imamo<br />
skladno z metodologijo Evropske baze podatkov o poškodbah od leta 2006 vpeljano<br />
spremljanje podatkov o bolnišničnih obravnavah zaradi poškodb, med katerimi spremljamo<br />
tudi podatek o proizvodih, povezanih z nastankom poškodb (IDB, 2012), vendar bi bilo treba<br />
izboljšati popolnost poročanja s strani izvajalcev in kvaliteto podatkov, ne samo o proizvodih,<br />
temveč tudi o zunanjem vzroku in drugih okoliščinah nastanka poškodbe.<br />
Na področju splošne varnosti proizvodov in posebej za nekatere specifične vrste proizvodov<br />
imamo sprejeto zakonodajo in standarde, od leta 2003 pa pri nas deluje tudi sistem RAPEX<br />
(Rapid Alert System for Non–food Consumer Products) za hitro izmenjavo informacij o<br />
proizvodih, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost potrošnikov. Informacije o vrsti<br />
proizvoda, nevarnostih, povezanih z njegovo uporabo in sprejetih ukrepih, so dostopne<br />
javnosti, vendar je sistem premalo poznan. Potrošniki bi se morali bolj aktivno vključiti in<br />
sporočiti Tržnemu inšpektoratu vsak primer, ko posedujejo ali so v prodajalni, pri znancih<br />
oziroma kje drugje opazili enega izmed proizvodov, ki je bil priglašen v sistem RAPEX in je<br />
objavljen na njegovi spletni strani. (M. za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2012) Premalo<br />
pa je programov promocije varnosti, s katerimi bi izboljšali zavedanje javnosti o tveganjih za<br />
poškodbe z različnimi proizvodi ter o učinkovitih preventivnih ukrepih, kar bi prispevalo k<br />
izboljšanju ravni varnostne kulture prebivalcev. Na tem področju so aktivne nekatere<br />
nevladne organizacije, npr. Zveza potrošnikov Slovenije, ki v svojih akcijah in reviji obvešča<br />
potrošnike o rezultatih testiranj in varnosti posameznih proizvodov splošne rabe ter ukrepih<br />
za zagotavljanje varnosti (ZPS, 2012).<br />
Prednostno področje: Preprečevanje poškodb otrok zaradi padcev<br />
Po navedbah SZO ukrepi, ki z dokazi podprto zmanjšujejo tveganje za smrtne poškodbe<br />
otrok zaradi padcev v bivalnem okolju, vključujejo vzpostavitev in uveljavljanje zakonodaje s<br />
področja zaščitnih varoval na oknih v visokih zgradbah; preoblikovanje bivalnih prostorov,<br />
pohištva in drugih proizvodov za boljšo varnost; uvedbo standardov na področju varnosti<br />
igral in druge opreme na igrišču ( b WHO, 2010). Mednarodna ocena o varnosti otrok, ki je bila<br />
podrobneje predstavljena v poglavju »Prometne nezgode«, povzema uspešnost slovenskih<br />
politik pri zagotavljanju varnosti otrok in mladostnikov in ugotavlja, da bi bilo treba v <strong>Sloveniji</strong><br />
več pozornosti posvetiti preprečevanju poškodb otrok doma, npr. poškodb zaradi padcev, z<br />
ukrepi, ki vključujejo kombinacijo izobraževanja, projektiranja in sprememb v bivalnem okolju<br />
za boljšo varnost ter nadzora nad spoštovanjem standardov in izvajanjem predpisov<br />
(MacKay in Vincentend, 2012). Doslej so bili sprejeti številni ukrepi in aktivnosti na področju<br />
preprečevanja poškodb otrok zaradi padcev in drugih poškodb doma, vendar so<br />
prizadevanja posameznih sektorjev na svojem področju pogosto ostala nepovezana. Z letom<br />
2006 je bil uveljavljen Program za otroke in mladino v <strong>RS</strong> 2006-2016, ki je postavil okvir za<br />
usklajeno medsektorsko in interdisciplinarno sodelovanje in ukrepanje tudi na področju<br />
preprečevanja poškodb otrok in mladine, vendar se je usmeril predvsem v promocijo varnosti<br />
v prometu (Program za otroke in mladino, 2006). Šele z novelacijo programa je bila<br />
omogočena širitev programa tudi na druga področja varnosti otrok. Korak naprej v<br />
47