Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

More documents

Recommendations

Info

Na področju zagotavljanja varnosti otrok v prometu je bila Slovenija doslej uspešna, po vzoru nekaterih evropskih držav pa bi veljalo razviti in uvesti nove programe za izboljšanje osveščenosti in zavedanja javnosti o tveganjih za poškodbe otrok in o učinkovitih preventivnih ukrepih, npr. program osebnega svetovanja staršem v času preventivnih zdravstvenih pregledov, ki bi prispeval tudi k zmanjševanju nepravičnih razlik v zdravju otrok zaradi poškodb. Padci so pomemben vzrok obolevnosti in zmanjšane zmožnosti/invalidnosti otrok in mladih ljudi v <strong>Sloveniji</strong>, pri starejših ljudeh pa so glavni vzrok umrljivosti zaradi poškodb ne samo zaradi pogostejših padcev in poškodb, temveč tudi zaradi višje smrtnosti. V državah z nizko umrljivostjo otrok in odraslih umrljivost zaradi padcev pada, medtem ko pri nas od leta 2002 dalje umrljivost celo raste in je 3,7 krat višja od povprečja evropskih držav. Za razliko od umrljivosti v prometu, umrljivost zaradi padcev v zadnjih letih raste, kar v prihodnje zahteva boljše medsektorsko in interdisciplinarno sodelovanje in usklajeno ukrepanje na področju preprečevanja padcev, poškodb in promocije varnosti. Pri starejših ljudeh in otrocih se padci zgodijo predvsem doma ali bližnji okolici doma. Večina je povezanih s slabim oblikovanjem in vzdrževanjem bivalnih prostorov in rekreacijskih površin, zato je nujno povezovanje zdravstvenega z drugimi pristojnimi sektorji za zagotavljanje gradnje varnih objektov in bivalnih površin ter varnosti proizvodov. Predvsem pa bi bilo treba razviti nove programe za izboljšanje osveščenosti in zavedanja javnosti o tveganjih za padce otrok in starejših ter znanja o učinkovitih preventivnih ukrepih in uporabi varnostnih sredstev. Poškodbe pri športu in rekreaciji so najpogostejše poškodbe, ki jih utrpijo mladi doma in v prostem času. Redko so smrtne, imajo pa pogosto dolgoročne posledice za zdravje. Zgodijo se večinoma v času neorganizirane športne dejavnosti, zato bi morali v prihodnje promocijo športno rekreativne dejavnosti sistematično povezati s promocijo varnosti. Hkrati je treba zmanjšati tudi nepravične razlike v zdravju zaradi poškodb, ki nastajajo zaradi različne izpostavljenosti tveganim situacijam in okoljem, dostopnosti do znanja, varnostne opreme in kakovostne medicinske rehabilitacije. Zastrupitve so v <strong>Sloveniji</strong> tretji vzrok za izgubo zdravih let življenja zaradi nezgod. Ne smemo prezreti, da se je po letu 2005 stopnja umrljivosti močno povišala, predvsem med mladimi (15-29 let) in je v zadnjih letih kar 2,7 krat višja v primerjavi z Nizozemsko, ki je ena najvarnejših držav v Evropi. Med smrtnimi in težkimi zastrupitvami prevladujejo zastrupitve s prepovedanimi drogami, alkoholom in psihotropnimi zdravili, kar odseva predvsem duševno zdravje prebivalcev Slovenije in razširjenost bolezni odvisnosti. Zato je potrebno prednostno izvajanje že sprejetih ter razvoj novih učinkovitih strategij, ukrepov in pristopov na področju krepitve duševnega zdravja, zmanjševanja škodljive rabe alkohola in prepovedanih drog. Bolezni odvisnosti so dejavnik tveganja za poškodbe in številne druge akutne in kronične bolezni, zato bodo preventivne strategije prispevale k zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti zaradi mnogoterih vzrokov. Zaradi zastrupitev so najpogosteje sprejeti v bolnišnico mlajši otroci, zato je nujno izvajanje zavez za uresničevanje določil Parmske deklaracije, ki obsega varovanje zdravja otrok z upoštevanjem potreb otrok pri načrtovanju in oblikovanju stanovanj, ustanov in druge infrastrukture, s spodbujanjem varnosti izdelkov ter zaščito otrok pred izpostavljenostjo škodljivim snovem in preparatom v bivalnih okoljih. Potrebni so predvsem novi programi za izboljšanje osveščenosti in zavedanja javnosti o tveganjih za zastrupitve otrok, učinkovitih preventivnih ukrepih in uporabi varnostnih sredstev. V zadnjem desetletju narašča tudi obolevnost zaradi zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Za uspešno preprečevanje zastrupitev s CO mora zdravstveni sektor poleg osveščanja javnosti, spodbuditi in k ustreznim aktivnostim usmeriti tudi druge sektorje, ki so odgovorni za pripravo in izvajanje tehničnih predpisov za gradnjo objektov, proizvodnjo, obrt in storitveno dejavnost. xvi
»Vsi smo odgovorni za vse …« (F. M. Dostojevski), so besede, ki povzemajo bistvo javnozdravstvenega epidemiološkega pristopa in na njem temelječih preventivnih strategij, da zmanjšanje števila in teže nezgod oziroma poškodb zahteva multisektorski in multidisciplinaren pristop, saj v družbi skorajda ni sektorja, discipline ali poklica, ki ne bi mogel prispevati k večji varnosti ljudi, npr. zdravstveni delavci, pedagoški delavci, načrtovalci bivalnih in cestnih površin, igrišč, arhitekti, graditelji, oblikovalci, proizvajalci, politiki, novinarji… xvii
Page 2 and 3: Inštitut za varovanje zdravja Repu
Page 4 and 5: KAZALO Recenzija publikacije // Iva
Page 6 and 7: RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 8 and 9: RECENZIJA PUBLIKACIJE »POŠKODBE V
Page 10 and 11: Številni strokovnjaki so se dolga
Page 12 and 13: ostajata človeško vedenje in oseb
Page 14 and 15: POVZETEK Publikacija je namenjena o
Page 18 and 19: SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BDP CO C
Page 20 and 21: Slika 6.6. Standardizirana stopnja
Page 22 and 23: Preglednica 8.14. Povprečno letno
Page 24 and 25: investirale v varnost kot družbeno
Page 26 and 27: Sethi D, Mitis F, Racioppi F. Preve
Page 28 and 29: Primerjava umrljivosti zaradi pošk
Page 30 and 31: Poleg političnih dokumentov, je za
Page 32 and 33: od 80 do 100 % od 60 do 79 % od 40
Page 34 and 35: Avstrija: Program za preprečevanje
Page 36 and 37: MacKay M, Vincenten J. Child Safety
Page 38 and 39: 3 BREME ZARADI POŠKODB V SLOVENIJI
Page 40 and 41: katerih izgubimo največ let življ
Page 42 and 43: Večino zdravih let življenja izgu
Page 44 and 45: 4 PROMETNE NEZGODE Mateja Rok Simon
Page 46 and 47: Št. prometnih nezgod zaradi alkoho
Page 48 and 49: starosti, ko nenadoma stečejo na c
Page 50 and 51: Slovenija ima na področju nacional
Page 52 and 53: evropskih držav tudi kažejo, da s
Page 54 and 55: Vendar je treba pri omejitvah za st
Page 56 and 57: 2006. Pridobljeno 17.11.2009 s sple
Page 58 and 59: 5 PADCI Mateja Rok Simon, Mojca Gab
Page 60 and 61: SDR oz. SHR/100.000 Za življenje n
Page 62 and 63: YLL oz. YLD/1000 Športne poškodbe
Page 64 and 65: Št.hosp./100.000 Pogostost padcev
Page 66 and 67:
ivalni pogoji so tesno povezani z m
Page 68 and 69:
študentje se prostovoljno vključu
Page 70 and 71:
prizadevanjih za sprejetje strateš
Page 72 and 73:
Arden N, Cooper C. Present and futu
Page 74 and 75:
Komadina R, Senekovič V, Dolenc I,
Page 76 and 77:
Rok Simon M. Poškodbe doma in v pr
Page 78 and 79:
6 ZASTRUPITVE Mateja Rok Simon, Maj
Page 80 and 81:
Št. hosp./100.000 ter poveča pril
Page 82 and 83:
posledice, saj so manjši, imajo hi
Page 84 and 85:
značilnimi za ženske, kot so obč
Page 86 and 87:
v prvi vrsti potrebno izvajanje uč
Page 88 and 89:
Medresorska delovna skupina strokov
Page 90 and 91:
vključiti in sporočiti Tržnemu i
Page 92 and 93:
6.5 Viri Bajt M. Tvegana vedenja: U
Page 94 and 95:
Iqbal S, Law HZ, Clower JH, Yip FY,
Page 96 and 97:
Schulenberg JE, Maggs JL. A develop
Page 98 and 99:
7.1 Viri Holder Y, Peden M, Krug E,
Page 100 and 101:
Preglednica 8.2. Skupno število um
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Preglednica 8.10. Povprečno letno
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
show all

Publikacije PoÅ¡kodbe v Sloveniji - IVZ RS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?