Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

SDR oz. SHR/100.000
Za življenje najbolj usodni so zlomi kolka, ki močno negativno vplivajo na kvaliteto življenja,
zmanjšajo samostojnost in mobilnost bolnika, kar posredno vpliva tudi na visoko smrtnost
(Cummings in Melton, 2002). Zlomi kolka so glavni vzrok za hospitalizacijo in glavni vzrok
umrljivosti zaradi poškodb pri osebah, starejših od 64 let. V zadnjih letih je bilo zabeleženih
letno 2.780 zlomov zgornjega dela stegnenice pri starejših od 64 let, od tega jih je bilo 80%
sprejetih na zdravljenje v bolnišnico, umrlo pa je 112 žensk in 47 moških.
Incidenca zlomov kolka začne hitro naraščati po 65. letu starosti pri obeh spolih in je višja pri
ženskah ( a Rok Simon, 2007). Po 75. letu incidenca s starostjo naraste celo za 4 krat pri
moških in pri ženskah, kar se ne da razložiti le z zniževanjem mineralne gostote kosti,
temveč tudi z dokazano povečano pogostostjo padcev v starejših starostnih skupinah (Riggs
in sod., 2006). Podobno kot v drugih državah večina (86%) zlomov zgornjega dela
stegnenice pri nas nastane zaradi padcev pri hoji, ko osebi zdrsne, se spotakne ali zaplete in
pade neposredno na kolk.
900
800
700
600
500
400
300
200
100
SDR Moški
SDR Ženske
SHR Moški
SHR Ženske
Slika 5.2.
Standardizirana
stopnja umrljivosti
(SDR) in
hospitalizacije (SHR)
(65+ let) (na 100.000)
zaradi zloma kolka,
po spolu, Slovenija,
1985-2009.
(Vir: Baza podatkov o
umrlih, IVZ in
Podatkovna zbirka o
bolnišničnih
obravnavah zaradi
poškodb, IVZ)
0
Spodbudno je, da se je po skoraj dveh desetletjih naraščanja stopnje hospitalizacije zaradi
zloma kolka, po letu 2003 pri nas začel kazati statistično značilen trend padanja, še posebno
pri ženskah (M: R 2 =0,59; Ž: R 2 =0,94) (slika 5.2). Podobne trende navajajo tudi v nekaterih
drugih državah, kjer kljub naraščanju absolutnega števila hospitalizacij, standardizirana
stopnja hospitalizacije pada pri ženskah, ne pa tudi pri moških (Chevalley in sod., 2007;
Guilley in sod., 2008; Lofman in sod., 2002; Fisher in sod., 2009; Hoidrup in sod., 2000;
Brennan in sod., 2011). Vzroki za padanje incidence zlomov kolka niso povsem razjasnjeni.
Padajoči trend je lahko posledica boljše osveščenosti o dejavnikih tveganja za padce,
spreminjanja bivalnega okolja, povečane uporabe zdravil proti osteoporozi (bifosfonati)
(Fisher in sod., 2009), večjega vnosa kalcija, vitamina D in uporabe ščitnikov za kolke,
posebno v domovih za starejše (Chevalley in sod., 2007; Guilley in sod., 2008), telesne
dejavnosti (Brennan in sod., 2011), prenehanja kajenja (Hoidrup in sod., 2000) in povečane
telesne mase, saj nizek indeks telesne mase (ITM) poveča tveganje za zlom kolka (De Laet
in sod., 2005). V Sloveniji poleg povečane uporabe zdravil proti osteoporozi (IVZ, 2000-
2005) in novih strokovnih priporočil o nadomeščanju vitamina D in kalcija pri zdravljenju
osteoporoze (Preželj in sod., 2008), beležimo tudi ugodne trende nekaterih dejavnikov
tveganja pri odraslih (25-64 let). Po podatkih raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive
bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (Maučec in sod., 2012) je v obdobju 2001-2008
delež odraslih, ki uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov pri ženskah ostal enak, pri moških
pa se je znižal, predvsem na račun manjšega uživanja mleka in skute, medtem ko se zaužije
nekoliko več jogurta in sira (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2009), prav tako je ostal enak delež
odraslih, ki uživajo dovolj rib in morskih sadežev. Delež prekomerno prehranjenih in debelih
38