Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

primerjavi z razvitimi evropskimi državami (Eur-A 5 ) je stanje v Sloveniji slabo, saj je pri nas
umrljivost zaradi poškodb v nezgodah 1,8 krat višja in kar 2,4 krat višja v primerjavi z
Nizozemsko, ki velja za eno najvarnejših držav na svetu ( a WHO, 2012).
3.2.1 Piramida nenamernih poškodb in zastrupitev v Sloveniji
Vendar podatki o umrljivosti ne odsevajo celotne razsežnosti in resnosti problema, saj večina
poškodovancev ne umre. Vsako leto v Sloveniji obravnavajo 210.300 poškodovancev (91%
nenamernih poškodb) v službah nujne medicinske pomoči, kar je več kot polovica vseh oseb,
ki so zaradi različnih vzrokov obravnavane na urgenci. Od tega na zdravljenje v bolnišnico
sprejmejo 28.200 poškodovancev (87% nenamernih poškodb), v polovici primerov gre za
poškodbe zaradi padcev.
Pravo razsežnost problema in razmerje med umrljivostjo in obolevnostjo zaradi poškodb
kažejo podatki v piramidi poškodb: na enega umrlega poškodovanca oziroma zastrupljenca v
nezgodi je 32 poškodovancev sprejetih na zdravljenje v bolnišnico, 223 poškodovancev je
obravnavanih v službah nujne medicinske pomoči in 430 poškodovancev išče zdravniško
pomoč na primarni ravni (slika 3.1). Skoraj enako razmerje obravnav v piramidi poškodb
imajo tudi druge države Evropske unije (EU) (Bauer in Steiner, 2009).
3.3 Glavni vzroki bremena poškodb
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji pričakovano trajanje življenja ob rojstvu raste in je
trenutno 80 let ( b WHO, 2012). Za posameznika pa ni več pomembno samo, da bo živel do
pozne starosti, temveč ga zanima predvsem, kolikšen del svojega življenja bo preživel brez
Nevropsihiatrična stanja
Poškodbe
B. srca in žilja
Maligne novotvorbe
B. prebavil
B. dihal
B. čutil
B. skeletno-mišič.s.
YLL
YLD
0 1000 2000 3000 4000
Standardizirani DALY / 100.000
Slika 3.2.
Starostno
standardizirana
stopnja izgubljenih
zdravih let življenja
(DALYs/100.000), po
glavnih vzrokih,
razmerje YLL/YLD,
Slovenija, 2004.
(Vir: WHO. Mortality
Database, Tables,
2006.)
kakršnihkoli zdravstvenih težav in bolezni, kar nam pove podatek o pričakovanem trajanju
življenja v zdravju. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji človek v
povprečju preživi nekaj več kot 7 let svojega življenja z boleznijo ali neko stopnjo zmanjšane
zmožnosti (WHO, 2004). Da bi čim bolj zmanjšali breme bolezni prebivalstva zaradi
prezgodnje umrljivosti in zmanjšane zmožnosti, moramo poznati glavne vzroke, zaradi
5 Eur-A so evropske države z nizko umrljivostjo otrok in odraslih: Andora, Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska,
Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Islandija, Irska, Izrael, Italija, Luksemburg, Malta, Monako, Nizozemska, Norveška,
Portugalska, San Marino, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, V.Britanija
17