Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

Primerjava umrljivosti zaradi poškodb v evropski regiji razkriva velike razlike, ki so pogojene
predvsem s socialno ekonomskimi spremembami v nekaterih predelih regije. V državah
bivše Sovjetske zveze umrljivost raste in je v povprečju štirikrat višja kot v EU, kjer pada
( b Sethi in sod., 2006). Velike so tudi razlike med članicami EU-27: tveganje za smrtno
poškodbo je v Litvi, Latviji in Estoniji trikrat višje kot v povprečju v država EU-27 in kar petkrat
višje kot na Nizozemskem. Te razlike kažejo na velik potencial za zmanjšanje umrljivosti v
posameznih evropskih državah, ki doslej še ni bil dovolj izkoriščen. (Angerman in sod., 2007)
B. srca in žilja
Nevropsihiatrična stanja
Poškodbe
Maligne novotvorbe
B.čutil
Slika 2.1. Izgubljena
leta zdravega življenja
(DALY) po vzrokih,
Evropska regija,
2004.
(Vir: WHO. Mortality
Database, Tables,
2006)
B. prebavi
0 10000 20000 30000 40000
DALYs (v tisočih)
V državah EU-27 so smrtne poškodbe v dveh tretjinah primerov posledica nezgod, od tega
se 4% smrtnih poškodb zgodi v nezgodah pri delu, 33% v prometnih nezgodah ter 63% v
nezgodah doma, v prostem času in pri športu (Angerman in sod., 2007). Zaradi padanja
incidence smrtnih poškodb (v prometu, pri delu) in rasti ne-smrtnih poškodb (doma, v
prostem času), lahko pričakujemo porast števila oseb z zmanjšano zmožnostjo in
invalidnostjo po poškodbi (Bauer in Steiner, 2009). Veliko število ne-smrtnih poškodb pomeni
veliko izgubo in obremenitev za zdravstvene, socialne in gospodarske sisteme ter je vzrok za
20% vseh bolniških dopustov in glavni dejavnik za zmanjšano produktivnost delovne sile
(Council of the European Union, 2007), zato si je treba prizadevati za zmanjšanje
ekonomskega bremena, nastaja zaradi poškodb. V državah EU-25 3 zdravstvena oskrba v
zvezi s poškodbami vsako leto stane 13 bilijonov €., po drugi strani pa se večino poškodb da
preprečiti z razmeroma majhnimi denarnimi sredstvi. Študije kažejo, da z vsakim €, ki ga
namenimo preprečevanju poškodb, prihranimo za 10 € zdravstvenih stroškov (Council of the
European Union, 2007).
2.3 Mednarodne iniciative in dokumenti na področju preprečevanja poškodb in
promocije varnosti
Jasne politike za preprečevanje poškodb so sredstvo za usklajeno delovanje različnih
sektorjev za dosego skupnega cilja. Z razvojem nacionalnih politik v nekaterih državah je že
prišlo do napredka pri preprečevanju posameznih vrst poškodb, kljub temu pa mora
zdravstveni sektor storiti več na področju implementacije učinkovitih programov in delovati
skupaj z odločevalci v drugih sektorjih. To medsektorsko sodelovanje naj bi vključevalo tako
razvoj strateškega okvirja za delovanje, kot tudi predstavitev z dokazi podprtih argumentov,
da je preprečevanje poškodb dober primer za ukrepanje preko oblikovanja skupnih politik, še
posebno če upoštevamo velike neenakosti v zdravju zaradi poškodb in zagotavljanju
varnosti. (Krug in sod., 2002; a WHO, 2003)
3 EU-25 – države EU v obdobju med 1. 5. 2004 in 1. 1. 2007: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska,
Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija, Madžarska, Malta, Slovenija, Češka, Poljska,
Ciper, Latvija, Litva, Estonija.
6