Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

prizadevanjih za sprejetje strateškega dokumenta na področju varnosti otrok pa pomeni
sprejeta Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem
2012-2020 (Strategija za zdravje otrok in mladostnikov, 2011), ki podpira in omogoča
izvajanje zavez, sprejetih s Parmsko deklaracijo. V strategiji je preprečevanje poškodb
obravnavano celovito in postavljeno kot eno od prednostnih področij delovanja, v pripravi pa
je tudi akcijski načrt, v katerem bodo na posameznih področjih varnosti (npr. padci doma, pri
športnih aktivnostih) opredeljeni cilji ter aktivnosti in ukrepi, ki jih bodo izvajali v posameznih
resorjih.
V mednarodni oceni je bila, med različnimi varnostnimi področji v Sloveniji, varnost otrok
pred padci med slabše ocenjenimi (MacKay in Vincenten, 2012). To bi lahko izboljšali
predvsem s promocijskimi aktivnostmi za izboljšanje zavedanja javnosti o tveganjih za padce
otrok in varnostnih ukrepih (MacKay in Vincenten, 2012). Doslej so se za učinkovite izkazali
programi svetovanja staršem na domu o preprečevanju poškodb, s katerimi je bilo
omogočeno posredovanje informacij in dobre prakse vsem socialno ekonomskim skupinam
prebivalstva (Elkan in sod., 2000; Kendrick in sod., 2000). Kot je bilo že opisano v poglavju
»Prometne nezgode«, je do leta 2009 v Sloveniji že potekal »Program Inštituta za varovanje
zdravja (IVZ) za preprečevanje poškodb otrok«, ki je vključeval ozaveščanje vseh staršev
majhnih otrok o ukrepih za preprečevanje poškodb otrok, izvajal pa se je ob sistematskih
pregledih otrok na primarni ravni. Program je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev
postopno zamrl, zdravstveno vzgojna gradiva pa so staršem še dosegljiva na spletni strani
IVZ. Glede na pozitivne izkušnje drugih držav (MacKay in Vincenten, 2006), bi veljalo v
okviru preventivnih zdravstvenih pregledov otrok in patronažnega zdravstvenega varstva
uvesti nacionalni program osebnega svetovanja staršem o preprečevanju padcev in drugih
vzrokov za poškodbe doma in v prostem času, ki bi nadomestil in nadgradil nekdanji program
ter prispeval k zmanjševanju razlik v zdravju med posameznimi skupinami prebivalstva. Za
izvedbo programa bi bila potrebna prenova Navodil za izvajanje preventivnega
zdravstvenega varstva na primarni ravni, izobraževanje pediatrov, patronažnih medicinskih
sester in drugih zdravstvenih delavcev, razvoj zdravstveno vzgojnih gradiv za zdravstvene
delavce, starše in otroke. V študijah je bilo ugotovljeno, da samo izobraževanje staršev ni
dovolj učinkovito, če ni pospremljeno z drugimi ukrepi (Nixon in sod., 2004), zato bi bilo
smiselno omenjeni program nadgraditi še s ponudbo varnostne opreme pod ugodnimi pogoji,
kot so to storili v drugih državah (MacKay in sod., 2006; Watson in sod., 2005). V Sloveniji bi
bili taki programi še posebno dobrodošli, saj morajo po podatkih mednarodne študije naši
državljani delati sorazmerno več ur, da lahko kupijo varnostno opremo, ki zagotavlja večjo
varnost njihovih otrok, kot v povprečju državljani 24 sodelujočih evropskih držav (MacKay in
Vincenten, 2012). Doslej se je pri nas tej ideji še najbolj približal program M. za delo družino
in socialne zadeve s pravico do zavitka z opremo za novorojenčka, ki je vseboval tudi
nekatera varnostna sredstva za preprečevanje padcev (M. za delo, 2012). Vendar program s
stališča zmanjševanja neenakosti na področju preprečevanja padcev in drugih poškodb otrok
doma ni bil dovolj učinkovit, saj se je za zavitek odločil le manjši delež družin, ostali pa so se
raje odločili za enkratni denarni prejemek, ki je trenutno tudi edina možnost pomoči ob
rojstvu otroka, kot je bilo omenjeno že v poglavju »Prometne nezgode«.
Graditev varnih objektov in bivalnih površin, spremembe bivalnega okolja z identifikacijo
nevarnosti, njihovo odpravo ali zamenjavo nevarnih proizvodov za otroke, so ena od
učinkovitih strategij za preprečevanje poškodb otrok zaradi padcev. Pri tem ima krovno vlogo
sodelovanje zdravstvenega sektorja ter sektorja za infrastrukturo in prostor, ki je odgovoren
za pripravo in izvajanje tehničnih predpisov za gradnjo objektov. Na področju preprečevanja
padcev otrok imamo že sprejeto zakonodaja o tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih
stavb, prostora in opreme vrtcev ter zakonodajo in standarde na področju splošne varnosti
proizvodov (varnost igrač, igral, hojic) (Zakon o splošni varnosti proizvodov, 2003; Pravilnik o
normativih in tehničnih pogojih, 2000; Uredba o varnosti igrač, 2011). Kot je bilo že omenjeno
v vsebinskem sklopu »Padci mladih pri rekreaciji, športu in delu«, od leta 2003 pri nas deluje
tudi sistem RAPEX za hitro izmenjavo informacij o proizvodih, ki predstavljajo tveganje za
48