Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

odraslih je naraščal pri obeh spolih in v vseh starostnih skupinah, medtem ko delež zadostno
telesno dejavnih ni kazal izrazitega trenda. Delež kadilcev je padel pri obeh spolih.
V Sloveniji pada tudi trend umrljivosti zaradi zloma kolka, vendar se je v zadnjih šestih letih
padanje umirilo (slika 5.2), kar poročajo tudi drugi avtorji (Roberts in Goldacre, 2003). Ni pa
raziskano, ali je bila že dosežena najnižja točka, ali bi bilo umrljivost možno še zmanjšati z
ukrepi za preprečevanje zlomov in posledic ter boljšo zdravstveno in socialno oskrbo
starejših ljudi (Roberts in Goldacre, 2003).
Kljub temu, da incidenca zlomov kolka pri starejših pada, pa iz novejših slovenskih raziskav o
neenakosti v zdravju izhaja, da imamo velike razlike v umrljivosti zaradi socialno
ekonomskega položaja (Buzeti in sod., 2011; a Rok Simon, 2011; Rok Simon in sod., 2013). V
Sloveniji je umrljivost starejših ljudi zaradi padcev povezana s slabim socialno ekonomskim
stanjem območja bivanja. Na območjih z najnižjo osnovo za dohodnino je v starosti nad 64
let tveganje za smrtno poškodbo zaradi padcev 1,3 krat večje v primerjavi z območji z
najvišjo osnovo za dohodnino. Razlike so statistično značilne tako pri moških kot pri ženskah
(Buzeti in sod., 2011). Prav tako imajo ženske z nizko izobrazbo 1,9 krat večje tveganje za
smrtne poškodbe zaradi padcev v primerjavi z visoko izobraženimi (Rok Simon in sod.,
2013). Socialno ekonomski dejavniki vplivajo tako na tveganje za zlom kolka, kot tudi na
dostopnost do ustrezne zdravstvene oskrbe (Bentler in sod., 2009; Brennan in sod., 2011;
Icks in sod., 2009; Barone in sod., 2009). Nižji dohodek je povezan (Maučec in sod., 2012;
Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2009) z nezdravo prehrano (manj mleka in mlečnih izdelkov, rib,
sadja in zelenjave ter manj kakovostnih živil), slabšo telesno dejavnostjo (razen pri hoji, kjer
tisti z nižjim socialno ekonomskim statusom hodijo več), kajenjem, pitjem alkohola, kar
poveča tveganje za osteoporozo in zlome (Brennan in sod., 2009; Pearson in sod., 2004) ter
slabšo finančno dostopnostjo do očal in pripomočkov za hojo, kar poveča tveganje za padce
(Wang in Dixon, 2006). Večje tveganje za padce je povezano tudi s slabim oblikovanjem in
vzdrževanjem bivalnih prostorov in rekreacijskih površin, še posebno na revnejših območjih
in v cenejših najemniških stanovanjih, kjer praviloma bivajo ljudje iz nižjih socialno
ekonomskih slojev (Kannus in sod., 1999; WHO, 2007). Socialno ekonomsko stanje območja
bivanja pa vpliva na dostopnost do rehabilitacijskih programov po poškodbi, saj imajo
poškodovanci po zlomu kolka v najmanj razviti slovenski regiji 4,3 krat nižjo stopnjo
rehabilitacije v primerjavi s poškodovanci iz najbolj razvite regije, medtem ko je stopnja
hospitalizacije enaka ( a Rok Simon, 2011).
5.2.3 Mladi in padci pri rekreaciji, športu
Za razliko od starejših ljudi, ki zaradi padcev večinoma prezgodaj umrejo, pa mladi ljudje
med 15. in 44. letom starosti izgubijo zdrava leta življenja predvsem zaradi zmanjšane
zmožnosti in/ali invalidnosti po poškodbi (WHO, 2004; WHO, 2006) (slika 5.3). Mladi moški
se poškodujejo pogosteje kot ženske, večina padcev pa se zgodi pri športu, rekreaciji in
prostočasnih aktivnostih (29%) ter pri delu doma (12%).
Športno udejstvovanje je ena najpogostejših aktivnosti mladih, športne poškodbe pa
najpogostejše poškodbe med mladimi. Čeprav je stopnja umrljivosti mladih zaradi padcev
nizka (1/100.000), pa so padci poleg prometnih nezgod eden glavnih vzrokov za smrtne
poškodbe mladih (Angermann in sod., 2007). V Sloveniji je zelo razširjeno pohodništvo v
gorah in vse vrste plezanja, zato ne preseneča, da je več kot polovica smrti zaradi padcev v
starosti 15–29 let posledica padca oz. zdrsa s skalnate pečine, pri čemer imajo moški 2,4
krat višjo umrljivost kot ženske (Rok Simon in Mihevc Ponikvar, 2009). Poškodovanci
največkrat utrpijo poškodbe glave in politravme. O pogostih tovrstnih smrtnih primerih
poročajo tudi iz drugih evropskih držav (WGGE, 2008). V evropskih državah EU-
27 13 ,umrljivost mladih zaradi padcev v povprečju pada, kar velja tudi za Slovenijo, vendar je
pri nas stopnja umrljivosti dvakrat višja kot v državah Eur-A ( a WHO, 2010).
13 EU-27 – države EU v obdobju po 1.1. 2007: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska,
39