Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

krovno vlogo sodelovanje zdravstvenega sektorja ter sektorja za infrastrukturo in prostor, ki
je odgovoren za pripravo in izvajanje tehničnih predpisov za gradnjo objektov.
V Sloveniji bi bilo treba več pozornosti posvetiti razvoju programov na nacionalni ravni za
preprečevanje padcev starejših in promocijo varnosti v bivalnem okolju. Tovrstni programi bi
morali vključevati svetovanje starejšim glede zdravega načina življenja, varnega vedenja,
preverjanja varnosti bivalnih prostorov in izvajanja ukrepov za preprečevanje padcev doma in
bližnji okolici. Dodatno bi bilo treba zagotoviti organizacijo pomoči starejšim pri manjših
popravilih (npr. zamenjava žarnice) in nameščanju varnostnih sredstev (npr. držal v
kopalnici, dvostranski samolepilni trakovi na preprogah) v bivalnih prostorih (Rok Simon,
2005; Rok Simon, 2006). To bi bilo možno izvesti s pomočjo nevladnih organizacij, npr.
Zveze društev upokojencev, prostovoljnih gasilskih društev ipd., ali preko šolskega sistema,
npr. informiranje in osveščanje staršev prek svojih otrok in zagotavljanje pomoči starim
staršem po vzoru akcij za varnost v prometu, ali v zdravstvenem sektorju, npr. v okviru
patronažnega zdravstvenega varstva. Za izvajanje programa bi bilo treba poiskati partnerja
za oskrbo s posameznimi varnostmi sredstvi pod ugodnimi finančnimi pogoji, spremeniti
predpis s področja preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, izvajati
izobraževanja za starejše ljudi, prostovoljce, pedagoške in zdravstvene delavce ter razviti
nova zdravstveno vzgojna gradiva, npr. seznam za preverjanje varnosti doma (Rok Simon,
2005; Rok Simon, 2006).
Slovenija je že od leta 2000 vključena v projekt Svetovne zdravstvene organizacije (SZO)
»Desetletje gibal« (Bone and Joint Decade), 2000-2010 in 2010-2020, s katerim se želi
usmeriti pozornost laične in strokovne javnosti v razsežnost bremena mišično-kostnih
bolezni, poškodb in okvar, spodbuditi vlade, nevladne organizacije in strokovne inštitucije, da
z učinkovitim ukrepanjem ustavijo epidemijo naštetih problemov, po drugi strani pa
spodbuditi posameznika, da prevzame odgovornost za lastno zdravje. V Sloveniji je
nacionalna ekspertna skupina pripravila analizo o bremenu mišično-kostnih bolezni, poškodb
in okvar ter izhodišča za delovanje v prvem desetletnem obdobju (Komadina in Rok Simon,
2002). Na področju zmanjševanja tveganja za zlom kolka so potekale aktivnosti za vzgojo za
zdrav način življenja, za preprečevanje padcev, za ozaveščanje poškodovancev in bolnikov o
učinkovitem zdravljenju osteoporoze z zdravili. Izboljšala se je dostopnost do naprav za
merjenje kostne gostote, izobraževanje izvajalcev in nadzor nad kakovostjo meritev,
vzpostavlja pa se tudi izobraževanje kliničnih denzitometristov z licenco mednarodnega
sklada za osteoporozo (International Osteoporosis Foundation - IOF). Kljub posameznim
uspehom pa ostajajo nekateri problemi, ki zahtevajo rešitve: premalo učinkovito
preprečevanje osteoporoze zaradi slabe dostopnosti do merjenja kostne gostote, saj
nediagnosticirani bolniki prvo meritev kostne gostote plačajo iz svojega žepa, omejevanje
dostopnosti do medicinske rehabilitacije in zdraviliškega zdravljenja pri starostnikih po zlomu
zaradi krhkosti kosti ipd. (Komadina in sod., 2010). Pomemben korak k zmanjšanju
ugotovljenih nepravičnih območnih neenakosti v dostopnosti do rehabilitacijskih programov
po zlomu kolka je bil storjen pri Združenju za fizikalno in rehabilitacijsko medicino z
ustanovitvijo delovne skupine, ki je oblikovala priporočila za medicinsko rehabilitacijo
starostnikov po zlomu kolka (Komadina in sod., 2012).
Prednostno področje: Preprečevanje poškodb mladih zaradi padcev pri rekreaciji,
športu in delu doma
V večini evropskih držav imajo sprejete nacionalne politike za promocijo športa in telesne
dejavnosti, le malo držav pa ima poseben program za promocijo varnosti pri športu (ENSIP,
2011). V Sloveniji se z upoštevanjem določil Strategije vlade na področju telesne dejavnosti
za krepitev zdravja 2007-2012 ter določil sedanjega in predloga novega nacionalnega
programa športa 2011-2020 izvajajo številne aktivnosti promocije telesne dejavnosti za
krepitev zdravja in športni programi za mlade (Nacionalni program športa, 2000; Predlog
nacionalnega programa športa, 2010). Nacionalni program športa zagotavlja in financira
programe športne vzgoje otrok, mladine med 15. in 20. letom starosti in študentov. Mladi in
45