Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

zdravje in varnost potrošnikov, informacije pa so dostopne javnosti na njegovi spletni strani
(M. za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2012).
Zmanjšati bi bilo treba tudi velike razlike v pogostosti poškodb na otroških igriščih. Na igriščih
na bivalnem območju se zgodi 3-4 krat več poškodb otrok v primerjavi z igrišči pri vrtcih in
šolah (Rok Simon, 2009), vzrok pa je lahko poleg razlik v pogostosti uporabe, tudi različna
varnost igrišč. Skladno s predpisi nadzirata in zagotavljata varnost igral na igriščih v okviru
opravljanja poslovnih dejavnosti in na igriščih pri vrtcih in šolah Tržni in Zdravstveni
inšpektorat, medtem ko bi bilo treba nadzor nad varnostjo igrišč v stanovanjskih naseljih, v
parkih in na drugih javnih površinah izboljšati, za to pa so dogovorne občine.
V vrtcih je bil storjen tudi pomemben korak na področju učinkovitega in pravilnega ukrepanja
ob akutno nastalih poškodbah v vrtcu. Ob sodelovanju Ministrstva za šolstvo in šport ter
Ministrstva za zdravje so bila leta 2011 izdana Priporočila za ukrepanje v vrtcu ob nujnih
stanjih in nenadno nastalih bolezenskih znakih in posredovana vsem slovenskim vrtcem v
uporabo (Priporočila, 2012). Dokument je prinesel v vrtce enoten algoritem ravnanja ob
življenje ogrožajočih in drugih nenadno nastalih bolezenskih stanjih, ki zahtevajo ukrepanje
in/ali zdravniško pomoč. V njem so opredeljena načela, kako je treba pravilno ukrepati in
navedeni pogoji za nemoteno ukrepanje, npr. priprava potrebnih seznamov imen in
telefonskih številk, podatkov o zdravstvenih posebnostih otrok, usposabljanost osebja za
nudenje prve pomoči, zagotavljanje opreme za prvo pomoč, ...
5.4 Zaključki
Padci so pomemben vzrok obolevnosti in zmanjšane zmožnosti/invalidnosti otrok in mladih
ljudi v Sloveniji, pri starejših ljudeh pa so glavni vzrok umrljivosti zaradi poškodb ne samo
zaradi pogostejših padcev in poškodb, temveč tudi zaradi višje smrtnosti. V državah z nizko
umrljivostjo otrok in odraslih umrljivost zaradi padcev pada, medtem ko pri nas od leta 2002
dalje umrljivost celo raste in je 3,7 krat višja od povprečja evropskih držav.
Za razliko od umrljivosti v prometu, umrljivost zaradi padcev v zadnjih letih raste, kar v
prihodnje zahteva boljše medsektorsko in interdisciplinarno sodelovanje in usklajeno
ukrepanje na področju preprečevanja padcev, poškodb in promocije varnosti. Pri starejših
ljudeh in otrocih se padci zgodijo predvsem doma ali bližnji okolici doma. Večina je
povezanih s slabim oblikovanjem in vzdrževanjem bivalnih prostorov in rekreacijskih površin,
zato je nujno povezovanje zdravstvenega z drugimi pristojnimi sektorji za zagotavljanje
gradnje varnih objektov in bivalnih površin ter varnosti proizvodov. Predvsem pa bi bilo treba
razviti nove programe za izboljšanje osveščenosti in zavedanja javnosti o tveganjih za padce
otrok in starejših ter znanja o učinkovitih preventivnih ukrepih in uporabi varnostnih sredstev.
Poškodbe pri športu in rekreaciji so najpogostejše poškodbe, ki jih utrpijo mladi doma in v
prostem času. Redko so smrtne, imajo pa pogosto dolgoročne posledice za zdravje. Zgodijo
se večinoma v času neorganizirane športne dejavnosti, zato bi morali v prihodnje promocijo
športno rekreativne dejavnosti sistematično povezati s promocijo varnosti.
Hkrati je treba zmanjšati tudi nepravične razlike v zdravju zaradi poškodb, ki nastajajo zaradi
različne izpostavljenosti tveganim situacijam in okoljem, dostopnosti do znanja, varnostne
opreme in kakovostne medicinske rehabilitacije.
5.5 Viri
American Academy of Paediatrics (AAP). Falls from heights: windows, roofs and balconies. Pediatrics 2001;
107:1188-91.
Angermann A, Bauer R, Nossek G, Zimmermann N. Unjuries in the European Union. Statistics Summary 2002-
2005. Vienna: Eurosafe and Kuratorium fur Verkehrssicherheit, 2007.
49