Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

SDR / 100.000 preb.
3.3.2 Socialno ekonomske neenakosti
Socialno ekonomski položaj je pomembna determinanta nastanka nenamernih poškodb in
vpliva na tveganje za poškodbo prek več mehanizmov. Revni posamezniki in družine so bolj
dovzetni za poškodbe zaradi slabšega znanja, tveganega vedenja, izpostavljenosti tveganim
situacijam in nevarnim okoljem, imajo slabšo dostopnost do zaščitnih sredstev ter do
kakovostne medicinske in rehabilitacijske oskrbe (Ribas in sod., 2006; Zwi, 2001).
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
1
1
3 4
2
2 3
4
1
5
2 3
4 5
Vse starosti 0-64 let Nad 65 let
5
Slika 3.4.
Standardizirana
stopnja umrljivosti
(SDR) zaradi
nenamernih poškodb
po občinah glede na
osnovo za dohodnino
na prebivalca*,
Slovenija, 2004-2008.
(Vir: Baza o umrlih,
IVZ)
*Skupina 1 so občine
z najnižjo osnovo za
dohodnino na
prebivalca.
Podobno kot v drugih razvitih državah (Laflamme, 2009) tudi pri nas ugotavljamo precejšnje
razlike v umrljivosti zaradi nenamernih poškodb v povezavi s socialno ekonomskim
položajem (slika 3.4), pomembne razlike pa se kažejo tudi v obolevnosti (EHIS, 2007; Buzeti
in sod., 2011; Rok Simon, 2011; Rok Simon in sod., 2013). Odrasli prebivalci z območij s
slabšim socialno ekonomskim položajem in ljudje z nižjo izobrazbo imajo skoraj dvakrat
večje tveganje za smrtne poškodbe v prometu in zaradi padcev (Buzeti in sod., 2011; Rok
Simon in sod., 2013). Prav tako je obolevnost zaradi poškodb pri mlajših odraslih povezana z
nižjo izobrazbo, pri mladostnikih pa z nižjim šolskim uspehom in nezaposlenostjo staršev
(EHIS, 2007; Rok Simon, 2011). Obstaja pa tudi obrnjena t.j. pozitivna povezanost tveganja
za poškodbe mladostnikov pri športu in rekreaciji in ocenjenim družinskim blagostanjem (Rok
Simon, 2011). Mladostniki iz premožnejših družin imajo namreč večje tveganje za športne
poškodbe, ker se pogosteje udeležujejo tovrstnih dejavnosti zaradi boljših finančnih
zmožnosti svojih staršev (Hanson in Chen, 2007; Scagnetti, 2007; Potter in sod., 2005).
3.4 Zaključki
V Sloveniji so poškodbe velik problem na področju javnega zdravja in tretji glavni vzrok
umrljivosti. Naši prebivalci umirajo pogosteje le še zaradi bolezni srca in žilja ter novotvorb. V
primerjavi z razvitimi evropskimi državami s stanjem v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj
je pri nas umrljivost zaradi poškodb v nezgodah skoraj dvakrat višja, v primerjavi z
Nizozemsko, ki velja za eno najvarnejših držav na svetu, pa več kot dvakrat višja.
V primerjavi z boleznimi srca in žilja ter drugimi kroničnimi boleznimi, poškodbe prizadenejo
nesorazmerno velik delež otrok in mlajših odraslih in so glavni vzrok umrljivosti otrok,
mladostnikov in odraslih do 40. leta starosti. Zaradi tega so poškodbe eden glavnih vzrokov
bremena bolezni, t.j. izgube zdravih let življenja, k čemur največ prispevajo poškodbe v
prometu, poškodbe zaradi padcev in zastrupitve. Ugotovitve novejših slovenskih raziskav
potrjujejo, da tudi pri nas večji del bremena zaradi poškodb nosijo osebe s slabšim socialno
ekonomskim položajem.
19