Publikacije Poškodbe v Sloveniji - IVZ RS

pregledovanje in vzdrževanje kurilnih naprav (Harduar-Morano in Watkins, 2011; Krenzelok
in sod., 1996). V ZDA je uporaba detektorjev za CO obvezna že v več kot polovici zveznih
držav, Evropska unija pa zaenkrat o uvedbi takega predpisa ne razmišlja in to prepušča
državam članicam (Harduar-Morano in Watkins, 2011; Parlement européen, 2011). V Sloveniji bi
bilo treba bolj aktivno pristopiti k spremembi zakonodaje za obvezno vgradnjo detektorjev za CO v
bivalnih prostorih, kar podpirata tudi medicinska in elektrotehniška stroka (Brvar, 2011; IVZ, 2012;
Dnevnik, 2012).
Poleg zakonodaje in ukrepov za zagotavljanje tehničnih in varnostnih standardov za bivalne
prostore in proizvode ter njihovo vzdrževanje, je treba hkrati izvajati tudi aktivnosti za
izboljšanje znanja in zavedanja prebivalcev o nevarnostih in ukrepih za preprečevanje
zastrupitev s CO. To je učinkovito le, če dosežemo dobro sodelovanje različnih sektorjev,
organizacij in medijev, npr. policija, gasilci, nacionalni inštitut za javno zdravje, bolnišnice in
centri za zastrupitve, dimnikarji, šole, proizvajalci, trgovci (CDC, 2011). V Sloveniji imamo
premalo aktivnosti za usklajeno in rutinsko letno obveščanje prebivalcev o ukrepih za
zagotavljanje varnosti pred zastrupitvijo s CO pred kurilno sezono, pa tudi ob pojavu
naravnih nesreč. V primeru naravnih nesreč, npr. poplav, snežnih zametov, neurij, pride
pogosto do motenj v preskrbi z elektriko in ogrevanjem, zato se močno poveča uporaba
prenosnih generatorjev, grelcev, peči ter orodij in naprav na bencin ali dizelsko gorivo za
odstranjevanje naplavin in razbitin. Ob nepravilni uporabi teh naprav lahko pride do
zastrupitev s CO, zato je pomembno, da proizvajalci v navodilih za uporabo kupce poučijo o
pravilni uporabi naprav in jih opozorijo na nevarnost zastrupitve (CDC, 2011).
6.4 Zaključki
Zastrupitve so v Sloveniji tretji vzrok za izgubo zdravih let življenja zaradi nezgod. Ne smemo
prezreti, da se je po letu 2005 stopnja umrljivosti močno povišala, predvsem med mladimi
(15-29 let) in je v zadnjih letih kar 2,7 krat višja v primerjavi z Nizozemsko, ki je ena
najvarnejših držav v Evropi. Med smrtnimi in težkimi zastrupitvami prevladujejo zastrupitve s
prepovedanimi drogami, alkoholom in psihotropnimi zdravili, kar odseva predvsem duševno
zdravje prebivalcev Slovenije in razširjenost bolezni odvisnosti. Zato je potrebno prednostno
izvajanje že sprejetih ter razvoj novih učinkovitih strategij, ukrepov in pristopov na področju
krepitve duševnega zdravja, zmanjševanja škodljive rabe alkohola in prepovedanih drog.
Bolezni odvisnosti so dejavnik tveganja za poškodbe in številne druge akutne in kronične
bolezni, zato bodo preventivne strategije prispevale k zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti
zaradi mnogoterih vzrokov.
Zaradi zastrupitev so najpogosteje sprejeti v bolnišnico mlajši otroci, zato je nujno izvajanje
zavez za uresničevanje določil Parmske deklaracije, ki obsega varovanje zdravja otrok z
upoštevanjem potreb otrok pri načrtovanju in oblikovanju stanovanj, ustanov in druge
infrastrukture, s spodbujanjem varnosti izdelkov ter zaščito otrok pred izpostavljenostjo
škodljivim snovem in preparatom v bivalnih okoljih. Potrebni so predvsem novi programi za
izboljšanje osveščenosti in zavedanja javnosti o tveganjih za zastrupitve otrok, učinkovitih
preventivnih ukrepih in uporabi varnostnih sredstev.
V zadnjem desetletju narašča tudi obolevnost zaradi zastrupitev z ogljikovim monoksidom.
Za uspešno preprečevanje zastrupitev s CO mora zdravstveni sektor poleg osveščanja
javnosti, spodbuditi in k ustreznim aktivnostim usmeriti tudi druge sektorje, ki so odgovorni za
pripravo in izvajanje tehničnih predpisov za gradnjo objektov, proizvodnjo, obrt in storitveno
dejavnost.
69